Dominvrt.si
Vrt

Brez teh žuželk vaš vrt ne bo preživel

Ma.K.
30. 05. 2024 10.05
0

Čebele večina ceni predvsem zaradi pridelave medu in preostalih čebeljih pridelkov, s katerimi nas razvajajo. A to še zdaleč ni vse, kar zmorejo te marljive žuželke. Prav njim se lahko zahvalimo za večji in bolj raznolik pridelek hrane, pomembno prispevajo tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Da bo tako ostalo tudi v prihodnje, si moramo prizadevati vsi: tako posamezniki kot velika podjetja. V Sloveniji se lahko pohvalimo s kar nekaj primeri dobre prakse, tudi z raziskovalnim čebelnjakom. Čemu je namenjen?

O marljivosti čebelic in njihovem pomenu za naše življenje se otroci seznanijo že v vrtcu, kjer dobijo osnovno predstavo o tem, da gre resnično za žuželko, ki ima izjemen pomen v našem vsakdanu. Nič čudnega, če vemo, da ena tretjina pridelane hrane na svetu zraste na rastlinah, ki jih je treba oprašiti, da obrodijo sadove, in za kar 80 odstotkov teh rastlin poskrbijo ravno čebele. 

Pridne, marljive, delovne

Čebelja družina višek doseže junija, saj aprila in maja matica izleže največ jajčec. Ko čebela delavka dopolni 21 dni, poleti v svet, kjer dan za dnem neutrudno leta s cveta na cvet in v medno golšo nabira nektar. Za polno golšo, to je približno 40 mg nektarja, mora obiskati do 250 različnih cvetov, zato je pomembno, da je pri svojem delu hitra ter učinkovita. V povprečju čebela leti s hitrostjo 24 km/h, na krajše razdalje celo s 40 km/h. 

Spomladi in v prvi polovici poletja čebele veliko delajo, zato je življenjska doba tedaj vzgojenih žuželk samo 40 dni. Pozneje se njihove aktivnosti zmanjšajo in tedaj izležene živijo dlje, tudi do 60 dni, čez zimo pa v povprečju okrog 140 dni. Skozi vse življenje igrajo ključno vlogo na vrtu, zato je pomembno, da jih privabimo v svojo okolico. Najlažje bomo to storili s sajenjem medovitih rastlin, na primer timijana, sivke in nekaterih začimb (bazilika, origano in meta). 

Za polno golšo, to je približno 40 mg nektarja, mora čebela obiskati do 250 različnih cvetov
Za polno golšo, to je približno 40 mg nektarja, mora čebela obiskati do 250 različnih cvetov FOTO: Shutterstock

20. maja praznujemo svetovni dan čebel

Čeprav je njihov pik lahko tudi nevaren, človeštvo brez čebelic ne bi moglo preživeti. Prav njim se namreč lahko zahvalimo, da je naša prehrana pestra in uravnotežena, okolje, v katerem živimo, pa relativno ohranjeno in čisto. Ob zavedanju tega je Slovenija leta 2014 v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Tri leta pozneje se je to tudi zgodilo.

Svetovni dan čebel služi zlasti ozaveščanju o pomenu čebelic v našem življenju. Številna društva in družbeno odgovorna podjetja v tem času izvajajo različne aktivnosti za ohranitev čebeljih družin in promocijo čebele kot izjemno koristne žuželke. Pri HOFERju je imel letošnji praznik čebel denimo prav posebno težo: prav v tem času namreč praznujejo 10. obletnico zagona prvega projekta lastne družbeno odgovorne iniciative Danes za jutri, in sicer projekta Skrbimo za medeno prihodnost, v okviru katerega že vse od začetka uspešno sodelujejo s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS). 

Od semen medovitih rastlin do raziskovalnega čebelnjaka

V vseh teh letih je iz pobude Skrbimo za medeno prihodnost nastal zanimiv naravovarstveni projekt, ki se bori proti izumiranju čebel in ozavešča o pomenu teh nepogrešljivih žuželk ter drugih opraševalcev. Tako so v tem času za različne aktivnosti namenili več kot 200.000 evrov, med kupce, sodelavce in lokalne organizacije razdelili 710.000 vrečk s semeni medovitih rastlin, in v partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) zgradili HOFERjev raziskovalni čebelnjak. Ob njem so izvedli 60 dogodkov, ki jih je obiskalo več kot 1.750 čebelarjev, šolarjev in vrtčevskih otrok, v njem pa pridelali 4 čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis in čebelji strup), ki so tudi središče večletnih raziskav strokovnih sodelavcev ČZS. 

Ob tem se HOFER proti izumiranju čebelic bori tako, da nadzira uporabo pesticidov pri pridelavi sadja in zelenjave svojih dobaviteljev in si nenehno prizadeva izboljšati ponudbo ekoloških izdelkov na svojih trgovskih policah. Dejstvo je namreč, da čebele ne skrbijo samo za to, da lahko ljudje uživamo v pestrem okusu in pozitivnih učinkih medu, temveč zagotavljajo tudi, da se iz cvetov poljščin razvijejo užitni plodovi, ki so izjemno pomemben vir hrane celotne svetovne populacije. 

HOFER se že 10 let bori proti izumiranju čebel in ozavešča o pomenu teh nepogrešljivih žuželk ter drugih opraševalcev.
HOFER se že 10 let bori proti izumiranju čebel in ozavešča o pomenu teh nepogrešljivih žuželk ter drugih opraševalcev. FOTO: Arhiv naročnika

Brez čebelic ne bomo preživeli niti ljudje

Že nekaj let pri HOFERju posebno pozornost namenjajo tudi medovitim rastlinam. To so rastline, ki čebelam nudijo pašo, saj proizvajajo nektar oziroma cvetni prah. V okviru praznovanja 10. obletnice zagona projekta Skrbimo za medeno prihodnost, je zato HOFER ob dnevu sajenja medovitih rastlin 171 čebelarskim krožkom po Sloveniji podaril material za izdelavo več kot 100.000 semenskih kroglic, ob svetovnem dnevu čebel pa so v prodajalnah HOFER po vsej Sloveniji med kupce in sodelavce razdelili še 100.000 vrečk semen medovitih sončnic.

HOFER tako z raznimi aktivnostmi konstantno ozavešča o pomenu čebel in drugih opraševalcev, dejstvo pa je, da se moramo v boj proti izumiranju čebel vključiti vsi: bodisi z nakupovanjem ekološko pridelanih izdelkov, čebeljih pridelkov iz lokalnega okolja, bodisi s sajenjem medovitih rastlin. Ali kako drugače. Pomembno je, da začne svet o čebelah razmišljati širše in se zavedati, da brez čebel ne bomo preživeli niti mi, zato je nujno, da jim zagotovimo pogoje za njihov obstoj. 


Sponzorirana vsebina

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 702