Mikrozelenjava so pravzaprav listki, ki so večji od kalčkov, vendar manjši od sadik. V ZDA jih poznajo že od devetdesetih let, pri nas pa šele zdaj spoznavamo ta način pridelave. Celo v najprestižnejših restavracijah v Franciji in Angliji so na voljo jedi iz mikrozelenjave, in takšne večerje lahko stanejo tudi po sto evrov. Če si mikrozelenjavo vzgojimo sami doma, seveda ne bo tako draga. Odlična je za tiste mesece, ko zunaj ni na voljo veliko zelenjave, saj za njo ne potrebujemo vrtička, radi pa jo imajo celo otroci, ki vedno radi kaj posejejo.

Vzgojite lahko torej listke solate, špinače, rukole, kapusnic, rdeče pese, koromača ali različna zelišča. Ravno zaradi majhnosti rastlin je v mikrozelenjavi vse bolj skoncentrirano, tako da je bogata z vitamini, minerali in vlakninami. Morda boste presenečeni, toda za mikrozelenjavo velja, da ima kar petkrat več vitaminov in karotenoidov kot odrasle rastline, še posebej veliko vitamina C pa vsebujejo rdeče zelje, amarant in koriander. Ko listke porežemo, jih moramo čim prej porabiti, da ohranijo čim več hranilnih snovi.

Če želimo stalno zalogo svežih listkov, moramo neprestano sejati. V trgovskih centrih že lahko kupimo posebna semena za mikrozelenjavo, lahko pa uporabimo kar semena iz odprtih paketkov, ki smo jih kupili prejšnjo sezono, saj bomo tako kar nekaj prihranili. Zmešamo lahko tudi več semen, najbolje semena tistih rastlin, ki bodo približno enako rasla.
Poleg semen seveda potrebujemo še zabojček ali posodo ter substrat in vodo. Najprej substrat v zabojčku ali posodi navlažimo z vodo, nato posejemo semena, in sicer čim bolj na gosto, saj želimo na čim manjši površini pridelati čim več zelenih listkov. Semena nato še prekrijemo s substratom, nežno potlačimo ter pokrijemo s prozorno folijo za hitrejšo kalitev in vzdrževanje vlage. Ko semena vzklijejo, naš mikrovrtiček postavimo nekam na svetlo, najbolje na okensko polico, in v dveh do šestih tednih bomo lahko porezali listke.