Pa naj si gre za rdeče, belo, rose, penino, šampanjec ... Vino je del slovenske krajine. Vinorodna območja so povsod, ni pa malo domov, kjer je vsaj kakšna trta na balkonu, vrtu za senco ali pa celo kot pergola. Kako pa za to trto pravilno skrbeti, da bo dejansko obrodila in bomo lahko uživali sadeže?

Vinorodne dežele Slovenije

Slovenija je kljub majhnosti vinorodno bogata dežela, kakovostna slovenska vina pa so cenjena po vsem svetu. Kar nekaj slovenskih proizvajalcev vrhunskih vin sodi v sam svetovni vrh. Na naši zemlji uspevajo tako bele kot rdeče sorte grozdja, med katerimi je tudi več avtohtonih vrst, na primer zelen in pinela v Vipavski dolini. Sicer pa imamo v Sloveniji tri vinorodne dežele, ki imajo vsaka svoje posebnosti, in tudi običaji, povezani s trgatvami, se malce razlikujejo, zato se je priporočljivo udeležiti trgatev na različnih koncih, da doživite celostno izkušnjo. Tudi če osebno ne poznate vinogradnikov, ni nujno, da ste prikrajšani za to čudovito izkušnjo. Kar nekaj turističnih agencij namreč ponuja vodene aranžmaje med slovenskimi vinogradi, povsod pa bodo še kako veseli para pridnih rok. Marsikje namreč grozdje še vedno trgajo ročno, kljub temu da je ta način napornejši in počasnejši od trgatve s pomočjo namenske kmetijske mehanizacije. Za boljši pregled vam podrobneje predstavljamo naše vinorodne dežele.

Vinorodna dežela Podravje

Podravska vinorodna dežela je bogata z značilnimi belimi sortami vin in nekaterimi rdečimi. Zaradi severne lege imajo vina cvetno-sadno aromo, zaradi klimatskih sprememb, pravijo strokovnjaki, pa je vedno manj razlik med istimi sortami, če primerjamo Podravje in Primorsko. Sem spadata Štajerska Slovenija in Prekmurje.

Najbolj zastopane sorte: renski rizling, laški rizling, sauvignon, chardonnay, beli pinot, modri pinot, modra frankinja, šipon

Vinorodna dežela Posavje

Iz posavske vinorodne dežele prihajajo lažja rdeča in bela vina. Iz Dolenjske prihaja tudi cviček, ki ga marsikdo obtoži, da ni vino, vendar ima kar 200 let staro tradicijo ... Tudi Bizeljsko Sremič je slovelo po lahkotnejših vinih, medtem ko je Bela krajina k posavskemu vinorodnemu okolišu prispevala polnost okusa zaradi skoraj primorske klime. Bizeljsko Sremič je znano po dobrih peninah, Bela krajina pa po pridelavi prvega roseja in ledenega vina.

Najbolj zastopane sorte: žametna črnina, laški rizling, modra frankinja, kraljevina, chardonnay, beli pinot, portugalka, sauvignon.

Vinorodna dežela Primorska

Vpliv sredozemskega podnebja se čuti v vinih primorskih vinorodnih dežel in tukaj so doma najbolj poznana rdeča vina. Zaradi sonca so vina bogata. Vipavska dolina ima krepka rdeča in bela vina, ki jim ne more škoditi niti burja. Goriška brda, znana po rebuli, pa imajo izrazito mediteranski značaj podnebja in zaradi višinskih možnosti lahko uspevajo različna vina, ki pa so polnejša in vsebujejo več alkohola. Slovenska Istra ima vodilno sorto refošk, poleg katerega uspevajo še malvazija, merlot, chardonnay, cabernet sauvignon in širak. Ne smemo pa pozabiti še na Kras in kraški teran, ki slovi kot slovenska posebnost.

Najbolj zastopane sorte: refošk, merlot, malvazija, rumeni muškat, pinela, zelen, rebula, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon, teran

V oddaji Dom in vrt so tako poklepetali s strokovnjakom, ki je razložil, kako skrbeti za vinsko trto.