Prav poseben okras na vrtu

Trajnica, ki jo največkrat opazimo na prleških in prekmurskih vrtovih, ima veliko imen: volčje jabolko, perujska češnja, kitajska laterna, perujsko volčje jabolko, zemeljska češnja, kapska kosmulja in mnoga druga. V vrtnem centru boste njeno seme, ki kali 20 do 29 dni, našli pod imenom andska jagoda.

Ne glede na njena različna imena andska jagoda izvira iz južne poloble, za uspešno rast pa potrebuje toliko vlage kot recimo paprika ali jajčevec. Poleg tega, da spada med razhudnike, je paradižniku podobna še v enem pogledu: njena nežna stebla bodo potrebovala oporo. To ji lahko naredimo iz različnih razvejanih vej, ravno tako kot grahu.

Od julija in oktobra bomo spravili največ plodov, če bomo andsko jagodo posadili blizu špargljev, bazilike, korenja, drobnjaka, kumaric, česna, solate, ognjiča, peteršilja in čebule. Njene slabe sosede pa so predvsem visok fižol, komarček, sladki komarček, kumina in krompir.

Okras in zdravje v enem!

Andska jagoda je veliko več kot le zanimiv okras na vrtu. Poleg njenih nežnih cvetov, ki se spremenijo v lepe lampijončke, so največji dar teh 30 do 90 centimetrov visokih grmičkov njegove jagode. Te so namreč užitne, in ne le to: so tudi izjemno koristne za zdravje. Vsebujejo veliko vitamina C, fosforja in nekaj vitamina A, poleg vsega pa imajo še zelo malo kalorij.
Zaradi svojih lastnosti so zelo dobrodošel sadež za okrepitev imunskega sistema, nekateri jih priporočajo kot zdravilo proti virozam in prehladom, z njimi lahko izboljšamo zdravje mehurja in ledvic in se uspešno borimo proti spomladanski utrujenosti.

Kaj pa okus?

Od navadnega volčjega jabolka je okusnejše perujsko volčje jabolko, oba pa imata okus, podoben paradižniku in ananasu hkrati! Nekaterim se zdi preveč eksotičen, spet drugim je všeč ravno ta neobičajna kombinacija. Plodove lahko uživamo presno, lahko jih vkuhamo v marmelade in kompote, iz njih naredimo sokove ali jih dodamo v sadno solato. Vse bolj pa so priljubljeni v obliki rozin.

Pri uživanju plodov pa je potrebno nekoliko previdnosti, saj nezrele jagode vsebujejo veliko alkaloidov, ki lahko povzročijo želodčne težave. V prehrani zato uporabimo čvrste, manjše plodove. Ti so zreli takrat, ko se kožica lampijončkov, ki jih skrivajo, popolnoma posuši in poči.