Ali bo kompostiranje v stanovanju privabilo žuželke? Se bo po prostoru širil vonj razpadajočega sadja in zelenjave? Pomisleki o vplivu ostankov hrane v posodi in puščanja le-teh več mesecev, da se razgradijo, so le delno upravičeni.  

Če se tega lotimo pravilno, je kompostiranje v stanovanju lahko mala malica! In to ne da bi pri tem morali žrtvovati preveč prostora ali da bi nas moral skrbeti vdor žuželk ali neprijetne vonjave.  

Kaj je kompost?

Kompost je naravna zemeljska snov, ki nastane pri razgradnji organskih snovi. Za to je potrebna kombinacija 'zelenih' in 'rjavih' materialov, ki niso vedno zelene ali rjave barve, pri obojih pa gre za organske odpadke. Ti so nujni za privabljanje in vzdrževanje pravega ravnovesja bakterij, ki odpadne snovi pretvarjajo v kompost. Aerobni proces kompostiranja traja nekaj mesecev ali dlje, odvisno od velikosti kompostnika, temperature v posodi in vrste materialov, ki se razgrajujejo. Pripravljen je takrat, ko je v njem mogoče opaziti minimalno količino ostankov in lahko zaznamo rahlo sladek, zemeljski vonj. Končni kompost je videti kot prst temne barve in fine, enakomerne teksture.  

'Zeleni materiali' so bogati z dušikom. Pripomorejo k segrevanju zemlje in s tem k hitrejšemu razmnoževanju mikroorganizmov. Sem sodijo ostanki trave, odpadki sadja in zelenjave, čajne vrečke, kavne usedline ...  

'Rjavi materiali' vsebujejo več ogljika. V kompostu predstavljajo vir hrane za organizme, ki so se naselili vanj in bodo skupaj z mikrobi sodelovali pri razgradnji vaših bioloških odpadkov. Poleg tega rjavi materiali pomagajo povečati maso in omogočajo filtriranje zraka.  

Za kompostiranje lahko uporabite plastični zabojnik

Na trgu obstajajo številni zabojniki, namenjeni prav pridelavi komposta v stanovanju. Če se tega lotevate prvič, pa bosta zadostovali kar dve malo večji plastični posodi s pokrovom, ki naj bosta enake velikosti in oblike.  

Velikost zabojnikov izberite glede na prostor, ki ga imate na voljo, pri čemer upoštevajte, da je treba kompostni sistem hraniti v temnem prostoru s sobno temperaturo. Priljubljena lokacija za notranji kompostnik je v kuhinji pod umivalnikom.

Postopek izdelave kompostnika

1. V enem od plastičnih zabojnikov na zgornjem robu izvrtajte luknjice. Natančna velikost luknje ni pomembna, vendar pa naj bodo razporejene v razmaku približno 3 cm. Te luknjice bodo omogočile pretok zraka, ki je bistvenega pomena za proces razgradnje vaših odpadkov.

2. Na istem plastičnem zabojniku, v katerega ste pravkar izvrtali luknje za pretok zraka, izvrtajte luknje še v dno posode. Število lukenj je odvisno od velikosti vašega zaboja, vendar pa naj bodo te enakomerno razporejene po celotnem dnu. Te odprtine bodo omogočile odtekanje tekočine v drugi plastični zabojnik.  

Plastični zabojnik z luknjami postavite znotraj drugega plastičnega zabojnika. Napolnite ga z nekaj centimetri zemlje, na katero boste odlagali vaše biološke odpadke.

3. Da preprečite neprijetne vonjave in plesen, odpadke prekrijte s časopisom ali žagovino, ki bodo absorbirali odvečno vlago. Po dodajanju materiala kompostnik vedno pokrijte s pokrovom.

Kaj sodi v zabojnik za kompost?

Kompostiranje je odličen način, da ostanke hrane pretvorite v 'črno zlato', ki je izjemno uporabna hrana za zemljo sobnih ali vrtnih rastlin. Vendar pa je bistvenega pomena, da veste, kaj lahko in česa ne smete kompostirati. S tem se boste namreč izognili neprijetnim vonjavam in razvoju plesni. Poleg tega vsi odpadki niso razgradljivi.  

- ostanki zelenjave in sadja

- lasje

- kavne usedline in kavni filtri

- olupki sadja in zelenjave

- star kruh

- pokošena trava

- sveži ali posušeni listi rastlin

- časopis

- nesijajni papir

- karton

- testenine brez omake

- jajčne lupine  

Kaj ne sodi v zabojnik za kompost?

Opazili boste, da meso, jajčni beljak in rumenjak, kosti, mlečni izdelki in maščobe niso uvrščeni na seznam odpadkov, ki jih je mogoče kompostirati. Živalski izdelki bi namreč privabili žuželke in glodalce ter povzročili neprijeten vonj.  

Meso in ribe

Izogibajte se dodajanju mesa, rib in jajc v kompostni zaboj, ker lahko pripomorejo k razmnoževanju bakterij, povzročajo težave z vonjavami in privabijo glodalce, kot so podgane in miši.

Mlečni izdelki, olja in maščobe

Mlečnih izdelkov, kot so mleko, kisla smetana, jogurt, sir in maslo, ne kompostirajte, ker prav tako privabljajo škodljivce. Enako velja za olja in maščobe. Prav tako je treba izpustiti predelano hrano, ki vsebuje veliko mleka ali maščob.

Ostanki črnih orehov

Listi ali vejice črnega oreha vsebujejo toksin juglon, za katerega je znano, da škoduje številnim rastlinam, vključno s papriko, krompirjem in paradižnikom, zato jih ne dodajajte v kompost.

Rastline ali les, obdelani s pesticidi

Izogibati se je treba tudi obrezkom in lupinam rastlin, ki so bile predhodno tretirane s pesticidi. Največkrat so to citrusi, banane in drugo kupljeno sadje.  

Bolne rastline ali rastline, okužene z žuželkami

Kompostni kup mora vsaj nekaj dni dosegati temperaturo nad 60 stopinj Celzija, da se uničijo glive in bakterije, kar pa ni izvedljivo za domači kompostnik, kar pomeni, da bi škodljivci, ki jih vnesemo z okuženimi deli rastlin, v njem preživeli in povzročili škodo.  

Pasji in mačji iztrebki

Odpadki hišnih ljubljenčkov, ki vsebujejo nevarne bakterije in parazite, ne sodijo v kompost, saj se lahko prenesejo na ljudi. Na primer, mačji iztrebki prenašajo organizem, ki povzroči toksoplazmozo. Ta bolezen je še posebej zaskrbljujoča pri nosečnicah, saj lahko resno poškoduje plod.  

Kako lahko pridelani kompost uporabite na vašem vrtu ali sobnih rastlinah?  

Kompost je naravno gnojilo, ki bo pomagalo izboljšati vsebnost hranil v vaši zemlji.  

Študije kažejo, da uporaba na vrtu lahko izboljša drenažo, spodbudi koristne bakterije in pritegne deževnike. Ko spomladi ali v jeseni pripravljate gredice za sajenje, ga potresite približno dva centimetra na debelo.  V času rastne sezone enkrat mesečno okoli dna rastline natresite en centimeter komposta. Ta je še posebej priporočljiv za vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil, kot so paradižniki in buče.  

Za rastline v lončkih, ki potrebujejo več drenaže kot rastline v tleh, dodajte centimeter komposta dvakrat letno. Tekočina, ki nastane pri procesu kompostiranja, je prav tako polna hranilnih snovi in jo lahko uporabite pri zalivanju sobnih rastlin.