Zakaj gojiti korenje na balkonu?

Obstaja veliko razlogov, zaradi katerih se vam splača posaditi korenje, četudi nimate vrta. Prvič, gojite ga lahko kjer koli, kjer imate malo prostora in nekaj sonca. Ni vam treba skrbeti za kamnita ali nerodovitna tla ter rast plevela, saj je pri sajenju v lončke lažje vzdrževati ugodnje pogoje substrata. In ker boste zelenjavo gojili v zemlji brez kamnov, bodo rastline oblikovale lepe, debele korene. 

Ker korenje za rast ne potrebuje veliko prostora, ga lahko v lonec posadite kar nekaj. Štirilitrski lonec s premerom približno 40 centimetrov lahko sprejme od 24 do 36 korenčkov, odvisno od sorte. Poleg tega korenje, gojeno v posodah, navadno napada manj škodljivcev, kot so polži.

Najboljši lonci in sadilniki za gojenje korenja v posodah

Korenje lahko gojite v najrazličnejših loncih, vendar morate izbrati takšnega, ki je dovolj globok, saj korenje seveda raste navzdol – dolžina korena se navadno giblje od 10 do 20 centimetrov ali več. Za dober pridelek zato uporabljamo čim bolj globoke lonce ali sadilnike. Ne le, da so ti prilagojeni dolžini korenja, temveč imajo tudi večjo prostornino zemlje. In več zemlje pomeni manj dela, ker se lonci med zalivanji ne izsušijo tako hitro.

Na nego in vzdrževanje korenja v lončkih vpliva tudi material posode. Posode iz poroznih materialov, kot je glina, je treba zalivati veliko pogosteje kot lončke iz plastike, steklenih vlaken ali kovine. V ta namen lahko uporabite tudi večja plastična vedra. 

Preden jih napolnite z zemljo, se prepričajte, da so čisti in da imajo na dnu drenažne luknje. Drenažne luknje lahko hitro in enostavno ustvarite s svedrom debeline približno en centimeter. 

Gojenje korenja na balkonu

Semena korenčka so majhna, zato jih posejte največ pol centimetra globoko. Tla naj bodo po sajenju stalno vlažna, da spodbudite visoko stopnjo kalitve.

Korenje je zelenjava, ki dobro uspeva v hladnih razmerah in jo lahko sadite vse od sredine pomladi do sredine poletja ter pobirate od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Vsake tri do štiri tedne jo lahko posejete znova in si tako zagotovite neprekinjen pridelek skozi daljše obdobje. 

Ena od prednosti gojenja korenja v posodah je, da lažje nadzirate zemljo. Lahka, ohlapna in dobro odcedna mešanica za lončenje je popolna za vzgojo korenja. Mešanico za lončenje zmešajte s kompostom – dve tretjini mešanice za lončenje in ena tretjina komposta. V posodo dodajte tudi nekaj kostne moke in jo vmešajte v rastni medij. Kostna moka zagotavlja fosfor, ki je bistven pri gojenju korenovk, kot je korenje. Uporabite lahko tudi večnamensko zelenjavno gnojilo, vendar se izogibajte tistim z visoko vsebnostjo dušika, ki spodbujajo rast zelenja na račun korena.

Kako posaditi korenje

Ko so lonci napolnjeni z rastnim medijem, zalijte in premešajte, da zagotovite enakomerno vlaženje. Poravnajte zemljo in posejte semena pol centimetra narazen in približno četrt centimetra globoko. Pri gojenju korenja v posodah semena sadite v mrežo, ne v vrste, da lahko napolnite celotno posodo. Posadite previdno, da bodo semena enakomerno razporejena. Semena, posajena v gostih šopih, bodo kasneje zagotovo potrebovala redčenje.

Ko so semena v loncu skrbno posajena, nežno zalijte s prho iz zalivalke. Izogibajte se zalivanju z močnim curkom vode, saj lahko to izpodrine nežna semena. Tako kot vrtno korenje tudi korenje, gojeno v posodah, potrebuje vsaj šest do osem ur sonca vsak dan, zato posodo premaknite na mesto, kjer prejme veliko svetlobe.

Korenje lahko pobirate kadar koli, ko je dovolj veliko za uživanje, običajno dva meseca po setvi.

Kaj moramo postoriti v času rasti?

Ko semena vzklijejo in rastline že začnejo tvoriti podzemni koren, obstaja nekaj trikov, s katerimi si zagotovite še boljši pridelek. 

Zalivanje

Bodite pozorni na vlažnost tal. Korenje ceni rahlo vlažna, vendar ne mokra tla. Zalivanje je potrebno, ko je zemlja suha približno centimeter v globino. Korenine korenja, ki je izpostavljeno suši, se lahko razcepijo ali zvijejo, zato preverjanje tal pomaga zagotoviti zdrav razvoj. 

Redčenje

Ko so sadike visoke dva do tri centimetre, jih razredčite tako, da bodo rasle na razdalji približno pet centimetrov. Za rezanje neželenih sadik na površini tal uporabite vrtne škarje. Če jih izpulite, lahko poškodujete bližnje sadike, če so se njihove korenine zapletle. Za manjše vrste korenja je primeren razmik tri centimetre.

Gnojenje 

Za spodbujanje zdrave rasti posodo gnojite vsake tri do štiri tedne s tekočim organskim rastlinskim gnojilom ali kompostnim čajem. Izogibajte se gnojilom z visoko vsebnostjo dušika, ki spodbujajo rast listja.