Gojenje mikrozelenja ima veliko koristi in je sploh v zimskih dneh, ko ostale zelenjave ni na pretek, dobrodošla alternativa. Poleg tega, da zanjo ne potrebujete veliko prostora, je prednost tudi ta, da jo lahko gojite vse leto, ne glede na podnebje, v katerem živite.
Mikrozelenjava ali 'microgreens' dobro uspeva na gredicah ali v posodah in zagotavlja hiter pridelek, res pa je, da jo lahko porežete le enkrat, nato pa jih boste morali posejati znova.
Zakaj gojiti lastno mikrozelenjavo?
Gojenje mikrozelenjave je odličen vrtnarski projekt, ki zagotavlja oskrbo tudi pozimi. Enostavno jo je gojiti in zavzame malo prostora, zato lahko korito v hladnejših dneh postavite tudi na notranjo stran okenske police. Tako vam bo vedno na voljo, ko jo boste potrebovali.
Koristi mikrozelenja
Čeprav so rastlinice zelo majhne, ima mikrozelenjava dejansko bolj intenziven okus kot 'prava' večja zelenjava in zelišča. Študije kažejo tudi, da ju lahko prekaša celo po vsebnosti koristnih snovi, saj je mikrozelenjava lahko do 40-krat močnejša v fitokemikalijah.
Pri tem še posebej izstopa rdeče zelje z najvišjo koncentracijo vitamina C, koriander pa z najvišjo koncentracijo karotenoidov.
Čeprav je mikrozelenjava bogata s hranili, se običajno ne obravnava kot nadomestek za običajno zelenjavo, saj bi je morali zaužiti precej veliko. Je pa kljub temu koristen in zdrav dodatek jedem v hladni sezoni.
Katere rastline se dobro obnesejo kot mikrozelenjava?
Kot mikrozelenjavo lahko gojite različne vrste zelenjave ali zelišč. To so:
- ohrovt,
- endivija,
- rukola,
- rdeča pesa,
- špinača,
- tatsoi,
- redkvica,
- vodna kreša,
- grah,
- zelje,
- bazilika,
- koriander,
- solata.
Kaj boste potrebovali?
- Sadilni pladenj ali korito,
- Majhno gladilko ali vrtne grablje,
- oster nož ali škarje,
- semena zelenjave,
- mešanico prsti.
Prvi korak do lastne mikrozelenjave
Preden začnete, razmislite, kaj sploh želite posaditi. Če se tega lotevate prvič, je priporočljivo, da izberite eno ali dve vrsti semen. Brokoli, zelena solata, redkev, cvetača, špinača, bazilika ali koriander se odlično obnesejo kot mikrozelenje. Nato si priskrbite posodo ali več posod, v katere jih boste posadili in poiščite lepo sončno mesto, kamor jih boste postavili. Določite še rastni medij, ki ga želite uporabiti. Priporočljivo je, da uporabite rahlo mešanico prsti za lončnice in šotnega mahu, saj ta dobro zadržuje vlago v tleh.
Vse, kar potrebujete, so torej svetloba, posoda, zemlja in voda. Seveda ne pozabite na semena.
Nekatera semena je pred sejanjem treba namakati v vodi
Odvisno od velikosti bo morda treba nekatera semena pred sejanjem predhodno namočiti v vodi. Mikrozelenje, kot sta ohrovt in grah, ima večja semena, medtem ko so rukola, bazilika in gorčica srednje velikosti. Zelišča, kot so origano, timijan, meta, pehtran in žajbelj, imajo zelo majhna semena in ne potrebujejo predhodnega namakanja.
Gojenje mikrozelenjave v zaprtih prostorih
Izberite manjšo posod ter jo napolnite z nekaj centimetri prsti za lončnice. Uporabite lahko tudi plastično embalažo za sadje ali aluminijasti pladenj za pito, v katerega naredite nekaj lukenj, skozi katere bo voda lahko odtekala. Preden nasujete zemljo, na pladenj položite še vlažno papirnato brisačko, da preprečite iztekanje.
Semena raztresite približno 60 milimetrov narazen in jih nežno potisnite v zemljo. Pokrijte jih s tanko plastjo prsti in popršite z veliko vode.
Če želite pospešiti kaljenje, posodo zavijte v prozorno plastično folijo ali vrečko ter postavite na sončno stran vaše hiše, kjer bo prejela vsaj štiri ure svetlobe na dan.
Kdaj nabiramo mikrozelenjavo?
Mikrozelenje bi moralo biti pripravljeno za pobiranje v 10 dneh do dveh tednih, ko začnejo poganjati pravi listi. Vzemite škarje in odrežite mikrozelenje nekoliko nad zemljo. Na žalost mikrozelenje po začetni žetvi ne bo znova zraslo. Za večjo rast boste potrebovali novo seme in ponovno sejanje.
