Japonski hrošč je škodljivec, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. "Prebivalci naj bodo nanj in na poškodbe na rastlinah pozorni ter naj vsak sum takoj javijo upravi," navaja STA.

O Japonskem hrošču

Japonski hrošč je široko razširjen in uničujoč škodljivec vrtnin ter okrasnih in drugih rastlin. Največjo škodo povzroča na sadnih, vrtnih in poljskih pridelkih, skupno pa ima več kot 300 vrst gostiteljev. Odrasli japonski hrošči se hranijo z listjem, cvetjem in plodovi. Listi so po njegovem napadu običajno skeletizirani oziroma povedano drugače, ostanejo samo žile. Za razliko od odraslih hroščev se ličinke hranijo predvsem s koreninami trav.

"Japonskega hrošča so našli v feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica, kamor je verjetno prišel z vozilom iz območja v severni Italiji. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici. Od tam se s pomočjo vozil, kot so kamioni, osebni avtomobili, vlaki in letala, prenaša na druga območja. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in v Nemčiji," STA povzema sporočilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kako jih prepoznamo?

Odrasli japonski hrošči, ki jih najdemo na rastlinah, merijo približno 1 centimeter, so sijočega kovinsko zelenega videza in imajo bakreno rjava krilca. Če se želite prepričati, da imate opravka prav z japonskimi hrošči, preverite, ali se na njihovem boku in na zadnjem delu nahajajo majhni beli 'čopki'.

Zakaj so japonski hrošči problem?

Japonski hrošči se prehranjujejo s širokim izborom rastlin – z več kot 300 vrstami dreves, grmovnic in nelesnatih rastlin. Ko se enkrat pojavijo na vrtu, jih lahko najdemo praktično na vsaki rastlini.

Čeprav posamezen hrošč ne predstavlja posebne grožnje, se te žuželke ponavadi izležejo v zelo velikem številu in ko se zberejo na grmu, drevesu ali drugi rastlini, lahko hitro pojedo veliko količino listov. Zaradi velikega števila pa jih je težko odstraniti.

V kateri razvojni fazi naredijo največ škode?

Japonski hrošči gredo skozi štiri stopnje razvoja. 

Jajčeca: zreli hrošči odlagajo majhna, ovalna, bela jajčeca v zemljo. Če je vlage dovolj, jo bodo jajčeca absorbirala in dozorela.

Ličinke: stadij bele ličinke najbolj ogroža travnike. 

Buba: v fazi bube se ličinka začne spreminjati v hrošča. Mladički japonskega hrošča so na začetku kremne barve, sčasoma pa postajajo vedno bolj rdečkasto rjavi.

Odrasel hrošč: odrasli hrošči merijo približno en centimeter, njihova zunanjost pa je sijoča in kovinsko zelena. Živijo približno 30 do 50 dni, v tem času sta njihovi glavni nalogi razmnoževanje in prehranjevanje. 

Ko prvi hrošči pridejo na plano, takoj poiščejo primerne rastline in se začnejo hraniti. Prav tako oddajajo vonj, znan kot kongregacijski feromon, s katerim drugim hroščem sporočajo smer. Ko se najdejo, se začnejo pariti.

Pozimi se zarijejo med približno 10 do 20 cm globoko v zemljo ter tam počakajo na toplejše vreme.  

Kaj lahko storimo, če jih opazimo?

Pravi čas za zatiranje japonskih hroščev je odvisen od tega, na kateri stopnji življenjskega cikla se jih poskušate znebiti. Ročno nabiranje ali škropljenje s kemičnimi ali naravnimi pesticidi je treba opraviti, ko se hrošči aktivno prehranjujejo z rastlinami, to je od konca maja do julija. 

Napad na ličinke se običajno izvede pozno poleti ali jeseni.

Japonski hrošči so precej trdovratni škodljivci, proti katerim pravzaprav nimamo učinkovitega sredstva – vsaj ne takšnega, ki bi bilo primerno za domače vrtičkarje.

"Ugotavljanje navzočnosti se izvaja s pomočjo feromonskih pasti, namen pa je, da se morebitna navzočnost škodljivca čim bolj zgodaj ugotovi, saj je le s tem možno preprečevati njegovo širjenje," pravijo strokovnjaki z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo je navedeno, naj se domači pridelovalci v primeru, da ga opazijo, obrnejo na: 

strokovnjaka za varstvo rastlin na: KGZS – zavod Nova Gorica, KGZS – zavod Novo mesto, KGZS – zavod Maribor, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ali Kmetijski inštitut Slovenije ali fitosanitarnega inšpektorja na Območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali na glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.