Vijoličasta cvetača se, razen po barvi, od nam bolj poznane in priljubljene bele različice pravzaprav ne razlikuje. Vendar pa mnoge njena živa barva prestraši in se ji raje izognejo. Ko se glavice cvetače na vašem vrtu po zunanjem robu obarvajo vijoličasto, vam ni treba skrbeti. Četudi ne gre za sorto, ki je že v osnovi take barve, obarvanje ni posledica plesni, škodljivcev ali drugih bolezni, takšna cvetača pa je še vedno povsem varna za uživanje.
Obstajata dva razloga, zakaj je cvetača vijoličasta
Vijoličasta cvetača, botanično razvrščena kot Brassica oleracea, je pisana hibridna sorta, ki jo gojimo v hladnejšem delu leta. Pomembno je omeniti, da cvetača ni gensko spremenjena in dobi svojo barvo zaradi antocianina, naravne snovi, ki jo običajno najdemo v sadju in zelenjavi. Na trgu se je prvič pojavila v 20. stoletju, njeno priljubljenost pa gre najverjetneje pripisati nekoliko nenavadnemu videzu. Sicer se pisane sorte uporabljajo na enak način kot bele. Tudi po okusu bi jih težko ločili, prav tako pa med omenjenim sortami ni omembe vrednih razlik v hranilni vrednosti.
Tudi sorta cvetače, ki je v osnovi bela, se pod določenimi pogoji lahko obarva vijoličasto
Morda ste posadili belo cvetačo in se sprašujete, kako je mogoče, da se je obarvala in ali je ta sploh še užitna. Naj vas pomirimo, da je v tem primeru strah pred uživanjem povsem odveč.
V cvetači je naravno prisotno barvilo antocianin
Kot zimska zelenjava je cvetača vajena hladnega vremena, večja količina sončne svetlobe in toplejši zrak pa lahko privedeta do tega, da se v času rasti ta na robovih obarva vijoličasto.
Genetsko se veliko sort cvetač nagiba k vijoličastim, rdečim ali modrim pigmentom, vendar pa se pri določenih ti zunanji znaki pokažejo šele ob izpostavljenosti 'ustreznim' pogojem. Sonce in toplejše vreme tako spodbudita nastajanje antocianina in posledično glava cvetače postane vijoličasta.
Antocianin je torej povsem naravno barvilo, ki ga med drugim najdemo tudi v rdečem zelju in rdečem grozdju.
Tradicionalno je bila cvetača gojena brez naravnih pigmentov, vse večja komercialna pridelava pa je pridelovalce spodbudila k množični pridelavi različnih pisanih vrst. Danes tako poleg vijoličastih najdemo celo zelene in oranžne.
Kako preprečiti obarvanje cvetače?
Kljub temu, da lahko vijoličasto cvetačo uživamo povsem brez skrbi za naše zdravje, je mogoče poskrbeti, da bo ta ostala bela.
Cvetača je običajno pripravljena za obiranje v 60 dneh. V tem času je optimalna temperatura od 15 do 20 stopinj Celzija. Če se želimo izogniti obarvanju, mora biti temperatura raje nekoliko nižja, kot višja, vendar pa moramo biti previdni, saj lahko sezonska zmrzal rastlino ubije.
Tudi nizka rodovitnost tal lahko povzroči, da se bela cvetača obarva škrlatno. Najbolje uspeva v rodovitni zemlji, ki zadržuje vlago in ima pH od 6 do 7.
Sajenje cvetače tako načrtujte v hladnejših mesecih, ko ta začne oblikovati glavo, pa jo lahko zaščitite z zastirko ali pa kar z njenimi zelenimi listi.