Misli počasi že tavajo v pomlad in mogoče ste se tudi vi odločili, da boste letos začeli vrtnariti ali pa do zdaj ni bilo časa, toda zaradi trenutnega dogajanja v svetu želite bolj resno začeti s vsaj delno samooskrbo? 

Vse se začne s pospravljanjem

Toplim dnem zgodaj spomladi po navadi sledi obdobje hladnega in vlažnega vremena, zato ni smiselno hiteti s setvijo, ampak je v teh dneh najbolje začeti s pospravljanjem rastlinjaka oziroma vrtne lope in narediti red. Tako bomo točno vedeli, kje imamo ustrezno orodje, pripomočke, lončke in semena, ko bo čas za urejanje gredic. Takšno delovno akcijo je smiselno izkoristiti tudi za razmislek o tem, kaj vse bo letos raslo na našem vrtu. Bomo gojili zgolj zelenjavo, bomo posejali kakšno zelišče ali morda tudi sadni grmiček ter okrasno cvetje?

Bo zasaditev zelenjadnic enostavna in bomo pridelali zgolj tiste vrtnine, ki jih imajo družinski člani preverjeno radi in so enostavne za gojenje, ali bomo letos vrtičkanju namenili več časa in se izobrazili o vzgoji kakšne eksotične zelenjadnice in tako popestrili naš jedilnik? Možnosti je ogromno, vsaka izmed njih pa terja tehten razmislek in seveda tudi načrt. Kot vemo, ne moremo posejati kar vse povprek, tu in tam malce zaliti in pričakovati, da bo naš pridelek zdrav in bogat.

Če ste vrtičkar začetnik ...

Če se v svet vrtnarjenja šele podajate, vam svetujemo, da začnete z manjšimi površinami, morda le z nekaj gredicami, ki jih nato sproti glede na želje in potrebe lahko povečujete. Vrtičkanje vam mora biti namreč v veselje, ne v breme. Če imate prostor za vrtiček na lastnem posestvu, ste zmagali, sicer pa določene vrtnine lahko gojite tudi na balkonu v posodah, koritih in modularnih vrtovih ali pa najamete katerega od občinskih vrtičkov oziroma se zmenite s kakšnim kmetom, da vam odda kakšen košček zemlje.

A ne glede na to, kje boste pridelovali zelenjavo, se morate najprej poučiti o osnovnih pravilih vrtnarjenja. Dandanes ogromno nasvetov lahko najdete na spletu in v knjigah, obstajajo tudi aplikacije, ki vam pomagajo oblikovati lasten vrt, še kako prav pa pridejo zlati nasveti in triki izkušenih vrtnarjev ter seveda setveni koledar.

Kaj potrebujete?

Če nikoli niste imeli vrta, ste verjetno tudi brez ustreznega orodja. Preden se lotite obdelovanja zemlje, seveda potrebujete ustrezne pripomočke. Za začetek je vrt potrebno prelopatiti, za kar boste potrebovali prekopno lopato in vile. Pri nakupu le-teh pazite, da bo ročaj dovolj dolg, da se vam ne bo potrebno preveč sklanjati. Ker je vrt živ organizem, ki se ves čas spreminja, vam bodo precej v pomoč tudi različne vrste grabelj. Še kako prav vam bo prišla samokolnica, pa posoda za zalivanje ter cev ali kar cel zalivalni sistem. Sicer pa se v namenskih trgovinah posvetujte s prodajalcem, ki vam bo še najbolje znal svetovati o izbiri ustreznih pripomočkov. Posebna oblačila in obutev sicer niso nuja, lahko namreč uporabite kakšna svoja stara, so pa izjemo priporočljiva, saj so izdelana z namenom. Najpomembnejši so škornji, ti so ponavadi narejeni iz gume ali plastike in imajo odebeljen podplat, da z njim lahko pritiskate na rob lopate pri prekopavanju zemlje. Nikar ne pozabite niti na trpežne vrtnarske rokavice za zaščito rok, priporočljivo pa je tudi ustrezno pokrivalo, ki vas bo ščitilo pred škodljivimi sončnimi žarki.

Kaj gojiti?

Ko se boste odločali o tem, katere vrtnine boste gojili na vrtu, izberite tiste, ki vam pri vzgoji ne bodo povzročale preveč preglavic. Začnete lahko z osnovnimi kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica, nizek fižol, vmes posadite še nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj. Lahko se odločite, da boste semena sejali direktno na gredice, ali pa jih že sedaj posejete v lonce in si sami vzgojite sadike, ki jih boste kasneje posadili na vrt (te lahko kupite tudi v vrtnih centrih za okoli evro ali dva za kos) Sicer pa je vzgoja lastnih sadik enostavnejša, kot si predstavljate, potrebujete le nekaj izkušenj, nasvetov in dobre volje. Piko na i zdravemu pridelku dodajo sredstva za zaščito pred škodljivci ter gnojila, ki jih lahko dobite v različnih oblikah, cene pa se gibljejo nekje med 3 in 10 evrov na embalažo, odvisno od velikosti in namena.

Kako začeti?

Ko si boste zagotovili ustrezen prostor za vaš vrt ter vso potrebno opremo, lahko začnete z delom. Gredice je sicer najbolje pripraviti že jeseni, a vendarle se velikokrat zgodi, da se vrtičkarji tega opravila lotijo spomladi. Zemljo lahko prelopatite ali pa jo z vilami oziroma kakšnim drugim podobnim vrtnim orodjem nežno prerahljajte, dodajte ustrezno gnojilo, pograbite, začrtajte gredice in če je vreme naklonjeno, začnite s setvijo. Pomembno je, da ne obdelujete mokre zemlje. Če so tla dovolj topla, lahko prve setve opravite že marca, večino pa aprila in maja. Če niste prepričani, kdaj je čas za setev posamezne zelenjadnice, povprašajte koga, ki že ima vrt ali pa si pomagajte s setvenim koledarjem. Na prosto pa načeloma sejte šele takrat, ko je temperatura zemlje nad 5 stopinj Celzija. Najprej pridejo na vrsto letne solate. V hladno zemljo lahko sejete še grah, rukolo in bob. Seveda se morate pri marčevskih vrtnih opravilih ravnati po vremenu. Če je toplo, lahko posadite sadike kapusnic, cvetače, brokolija, zgodnjega zelja in kolerabice.

Kolobarjenje

Vrtnin nikar ne sejte po občutku, ampak se ravnajte po sistemu kolobarjenja. S kolobarjenjem upoštevamo različno porabo hranil pri rastlinah in preprečujemo bolezni. V profesionalnem kolobarjenju je načrt vrta malce bolj zapleten, za vrtičkarje pa enostavna različica popolnoma zadostuje. Upoštevajte še dobre in slabe sosede, pa mešan posevek in na isto gredo vsako leto posadite druge rastline. Če na eni gredici ni dovolj prostora za vrtnine, ki jih uvrščamo v isto družino, skupaj umestite rastline, ki imajo podobne rastne zahteve. Lahko na primer poskusite tako, da razdelite prostor na štiri dele in na prvi del zasadite najbolj zahtevne vrtnine kar se tiče hranil, na četrti pa tiste, ki jih v tekočem letu sploh ni potrebno gnojiti. Zadnji del torej zasadite s čebulnicami (česen, čebula,por) ter korenjem in peso, tretji del s stročnicami (fižol, grah, bob), drugi del s kapusnicami (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli), prvi del pa zasadite s plodovkami (paradižnik, paprika, bučke, kumare). Vsako leto te dele z zasaditvami menjajte, tako da so torej peto leto na prvem delu spet čebulnice. Pomembno je, da vsaka posamezna zelenjadnica vsako leto dobi dovolj hranil za uspešno rast, nekatere si namreč bolj, spet druge manj ’požrešne’.