V tem času lahko, tako profesionalni kot ljubiteljski vrtičkarji, že uživamo v sadovih svojega trdega dela. Veselimo se bogatega pridelka, čeprav se vsi zavedamo, koliko časa, energije in truda nam vrt vzame, končni produkti pa so odvisni od številnih dejavnikov, med katerimi je kar nekaj takih, na katere nimamo vpliva. Predvsem moramo dobro poznati vsako vrtnino, njene potrebe in se vzgoji posvečati s celotnim srcem in dušo. A kaj ko nam včasih tudi celotni pridelek uničijo škodljivci in vremenske razmere. Idealne temperature za vrtnine so okoli 25 stopinj Celzija in padavine vsaj enkrat na teden. Vendar vemo, da je vreme le malokrat idealno. Ob suhem vremenu imamo težave s škodljivci, ko je vlažno, z boleznimi vrtnin. Zavedati se moramo tudi, da napake velikokrat delamo predvsem sami – preveč gnojimo, ne upoštevamo pravil kolobarjenja, prehitevamo in hitimo, čeprav vemo, da v naravi vse poteka po ustaljenem ciklusu.

Najpogostejše poletne nevarnosti so prav huda vročina in previsoke dnevne temperature. Pripeke, s katerimi se srečujemo poleti, povzročajo poškodbe in opekline. Posledično vrtninam manjkajo osnovna hranila, pogosto pa delamo škodo tudi z nepravilnim, neenakomernim namakanjem in premočnim gnojenjem. Med poletno sezono so zaradi visokih temperatur toliko bolj prisotni škodljivci, ki so nam sposobni uničiti celoten pridelek. Tukaj so še bolezni, ki proti koncu rastne dobe, predvsem ob toplih dneh, hladnih nočeh in brezvetrju, prizadenejo skoraj vse vrtnine. Tisto, s čimer se najmanj radi spopadamo, saj je skoraj usodna za vrtnine, pa je toča. Poglejmo si, kako pridelke zaščitimo pred njo.

Nočna mora vrtičkarjev – toča

V poletnih dneh obstaja precej velika nevarnost toče. Prvi in najosnovnejši nasvet za vse vrtnarje bi bil, naj v vročih dneh in tednih, ki so pred nami, skrbno spremljajo vremenske napovedi in predvidevanja o povečani nevarnosti toče. Stari ljudje znajo to s skoraj stoodstotno verjetnostjo napovedati glede na veter in vrsto oblakov, za sodobnejše vrtnarje pa je na spletnih straneh na voljo vrsta aplikacij, s katerimi lahko v realnem času opazujejo premikanje ciklonov in vremenskih front.

Toča lahko rastline močno poškoduje, včasih celo popolnoma uniči. Ranjena mesta nato napadejo glivice, ki povzročajo dodatne bolezni in gnitja. Ker so vrtnine na vrtu prepuščene tako rekoč na milost in nemilost vsem naravnim pojavom, jih je skoraj nemogoče popolnoma obvarovati pred posledicami. V primeru toče največkrat postavljamo namenske mreže, a tudi tukaj je potrebna pazljivost, da vrtnin ne zasenčimo. Priporočljivo je vrt tudi vnaprej načrtovati – okoli šibkih vrtnin lahko zasadimo močne rastline, ki omilijo moč vetra. Seveda so najboljša izbira, predvsem za tiste z debelejšo denarnico, rastlinjaki, ki v skoraj sto odstotkih zaščitijo vrtnine.

Če se odločite za mrežo proti toči, kakršne na primer uporabljajo vinogradniki in sadjarji, vedite, da je ključnega pomena močna konstrukcija, na katero boste napeli mrežo, žal pa je zanjo treba odšteti več denarja. Vrtičkarji se največkrat odločajo za pokrivanje vrtnin s kopreno, a tudi takšna rešitev je dvorezen meč – po eni strani bo z vrtnin, ki so pokrite s kopreno, po neurju lažje odstraniti ledena zrnca in s tem težo, ki pritiska na rastline, po drugi strani pa je pri pokrivanju s kopreno večja nevarnost, predvsem pri večjih rastlinah, da se bodo med točo polomile.

Kako zaščitimo balkonsko cvetje?

Čeprav ne prinašajo pridelka, nam uničene balkonske rastline, ki smo jih vso pomlad skrbno negovali, včasih predstavljajo še večjo žalost kot uničenje na vrtu. Pred napovedano popoldansko nevihto je dobro, če si vzamemo nekaj minut in rastline v posodah na balkonu, okenskih policah ali terasi pomaknemo na manj izpostavljena mesta. Če so lonci pretežki ali so rastline zasajene v korita na ograji, jih lahko pred točo prav tako zavarujemo s kopreno.

Je ob uničenju prepozno?

Pomoč za rastline po toči, če škoda ni prevelika, je močan rmanov čaj, ki ga polijemo po poškodovani rastlini - seveda naj bo čaj ohlajen, tako poskušamo zajeziti gnitje in plesen. Če so ostala stebla pri paradižniku, kumarah, paprikah, bučah cela, se bo rastlina obrasla in če bo lepo vreme, vseeno naredila še nekaj plodov.

Čeprav vam je toča uničila ves pridelek, nikar ne stojte križem rok. Po razdejanju, ki rastline skoraj v celoti zravnajo z zemljo, je najboljša rešitev vnovična priprava zemlje in zasaditev novih vrtnin, da bo vsaj jeseni kaj pridelka.