Obiskali so nas ledeni možje in poscana Zofka. Pozeba je že uničila nemalo pridelkov pridnim kmetom in vrtičkarjem. Na drugi strani pa ljudsko izročilo pravi, da pozeba med 10. in 14. majem mora biti. Ledeni možje že od nekdaj veljajo za prinašalce hladu in padavin. Tem sledi poscana Zofka, katero definicijo razumemo že, če danes pogledamo skozi okno lastnega doma ali pisarne. Vreme nam je letos očitno naklonjeno, čeprav že marsikdo ob obilnih padavinah in nizkih temperaturah zavija z očmi. Če ljudsko izročilo drži, bo sledilo lepo in toplo poletje. Vrtičkarjem, sadjarjem in kmetom ljudske pravljice in napovedi ne pomagajo niti malo pri zaščiti lastnih vrtnin. Kako torej poskrbimo za zelenjadnice, drevje in preostale stvari na vrtu?
Vraževerje ali naravne zakonitosti?
V preteklosti so bili naši predniki veliko bolj vraževerni, kot smo generacije danes. Toda vraževerja, posebej ljudska izročila, ne smemo popolnoma potisniti na stran. Čeprav so se naši starši in stari starši bolj kot ne zanašali prav na vraževerje, moramo priznati, da veliko stvari, posebej pri vrtnarjenju in vremenu, temelji na naravnih zakonitostih, ki držijo še danes. Vraževerje na stran, nasveti starejše generacije niso nikoli odveč. Priznati moramo, da je vreme v zadnjih nekaj letih iz različnih razlogov predvsem bolj nepredvidljivo kot nekoč.
Kako torej ustrezno zaščitimo svoje vrtnine tudi za prihodnje izzive?
Maja velja pravilo, da pred gospo Zofko ne bi sadili občutljivih vrtnin, kot so paradižnik, bučke in jajčevci. Prav tako je bolje počakati s fižolom.
Za začetek je vsekakor priporočljivo spremljati vremensko napoved in predvidevanja o povečani nevarnosti. V tem mesecu nam za zdaj še vedno predstavljajo nevarnost nepredvidljive temperature. Ne smemo pozabiti niti na poletje, ko se bomo lahko začeli spoprijemati s točo. Stari ljudje znajo s skoraj stoodstotno verjetnostjo napovedati vreme, veter in vrsto oblakov zgoraj z občutkom, za modernejše vrtnarje pa je na spletnih straneh danes na voljo vrsta pripomočkov, s katerimi lahko v realnem času opazujejo premikanje ciklonov in vremenskih front.
Če torej želimo rastline na našem vrtu zaščititi, lahko uporabimo namenske mreže, kakršne uporabljajo tudi vinogradniki in sadjarji. Za učinkovitost takšne zaščite je ključna dovolj močna konstrukcija, na katero mrežo napnemo. To sicer za seboj potegne nekaj več stroškov, zato se tisti z manjšimi vrtovi načelno ne odločajo za takšen ukrep. Nekateri uporabljajo podoben način, in sicer vrt pokrivajo z vlaknasto folijo oziroma kopreno. Razmislimo, katere vrtnine so najobčutljivejše, in tiste zaščitimo prioritetno.
Je prepozno, če imamo že uničene pridelke?
Čeprav ste morda izgubili že skoraj ves svoj pridelek, nikar ne stojte križem rok in čakajte, da si bodo te rastline opomogle. Po velikem temperaturnem šoku, tudi snegu in zmrzali, ki je v večine mest prišla skupaj z majem, je še najboljša rešitev vnovična priprava zemlje in zasaditev z novimi rastlinami. Preden si rastline opomorejo od šoka in znova začnejo rasti, bo namreč minilo veliko časa, zato je bolje posaditi nove, mlade, ki bodo veliko hitreje dale pridelek (v vrtnih centrih se vedno še dobi kakšna sadika za zamudnike), lahko pa tudi posejete seme, ki v idealnih poletnih mesecih hitro kali, zlasti če ga pokrijemo s kopreno, ki zadržuje vlago.
Dominvrt e-novice
Poleg tega za sajenje marsikatere vrtnine še ni prepozno! Ne bojte se vremena in z njim povezanih težav. Saj veste, kako pravijo: boljša je preventiva in pripravljenost na vse, kar lahko pride. Če gre verjeti ljudskim izročilom in starejši generaciji, nas čaka prelepo poletje in še lepše vreme. Marsikdo od nas ima raje, da je maja slabše vreme, in potem brezskrbno uživamo v naravi!
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV