Prihoda pomladi se veselimo skorajda vsi, predvsem ljubiteljski vrtičkarji pa komaj čakamo, da primemo v roke orodje in se lotimo urejanja gredic. Izkušeni vrtnarji seveda poznate že vse trike, kako urediti vrt, da bo vaš pridelek zdrav in bogat, za tiste, ki ste šele na začetku svoje vrtičkarske kariere, pa smo pripravili nekaj nasvetov, da vam bo šlo delo med gredicami lažje od rok in boste v njem uživali. Vrtnarjenje je namreč resnično sproščujoča dejavnost, veselje ob pobiranju pridelka pa neopisljivo.

Možnosti pridelovanja domače zelenjave je ogromno, tako da niti pomanjkanja časa niti denarja ne morete več navesti kot kredibilen izgovor. Če imate prostor za vrtiček na lastnem posestvu, ste ’zmagali’, sicer pa je v več slovenskih občinah ali pri kakšnem kmetu vrt mogoče najeti, lahko pa si omislite balkonsko zasaditev.

A ne glede na to, kje boste pridelovali zelenjavo, se morate najprej poučiti o osnovnih pravilih vrtnarjenja. Dandanes ogromno nasvetov lahko najdete na spletu in v knjigah, obstajajo tudi aplikacije, ki vam pomagajo oblikovati lasten vrt, še kako prav pa pridejo zlati nasveti in triki izkušenih vrtnarjev ter seveda setveni koledar.

Pripravite gredice

Za začetek je smiselno vrt pospraviti, saj se je na njem prav gotovo nabralo nekaj vej in ostankov zastirke. Če boste te ostanke zažgali, bodite posebej pozorni na ježke, ki so si v kupih našli zatočišče. Ti ljubki žužkojedi vam bodo pomagal na vrtu, saj bodo pomalicali marsikaterega škodljivca. Veje najprej premečite ter tako ježke zavarujte.

Gredice je sicer najbolje pripraviti že jeseni, a največ vrtičkarjev se tega opravila loti zgodaj spomladi. Zemljo lahko prelopatite ali pa jo z vilami oziroma kakšnim drugim podobnim vrtnim orodjem nežno prerahljajte, dodajte ustrezno gnojilo, pograbite, začrtajte gredice in če je vreme naklonjeno, začnite s setvijo. Pomembno je, da ne obdelujete mokre zemlje. Če so tla dovolj topla, lahko prve setve opravite že marca, večino pa aprila in maja.

Izbira vrtnin

Ko se boste odločali o tem, katere vrtnine boste gojili na vrtu, izberite tiste, ki vam pri vzgoji ne bodo povzročale preveč preglavic. Začnete lahko z osnovnimi kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica, nizek fižol, vmes posadite še nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj.

Lahko se odločite, da boste semena sejali direktno na gredice, ali pa jih že sedaj posejete v lonce in si sami vzgojite sadike, ki jih boste kasneje posadili na vrt (te lahko kupite tudi v vrtnih centrih).

Če niste prepričani, kdaj je čas za setev posamezne zelenjadnice, povprašajte koga, ki že ima vrt ali pa si pomagajte s setvenim koledarjem.

Na prosto pa načeloma sejte šele takrat, ko je temperatura zemlje nad 5 stopinj Celzija. Najprej pridejo na vrsto letne solate. V hladno zemljo lahko sejete še grah, rukolo in bob. Seveda se morate pri marčevskih vrtnih opravilih ravnati po vremenu. Če je toplo, lahko posadite sadike kapusnic, cvetače, brokolija, zgodnjega zelja in kolerabice.

Kolobarjenje

Vrtnin nikar ne sejte po občutku, ampak se ravnajte po sistemu kolobarjenja. S kolobarjenjem upoštevamo različno porabo hranil pri rastlinah in preprečujemo bolezni. V profesionalnem kolobarjenju je načrt vrta malce bolj zapleten, za vrtičkarje pa enostavna različica popolnoma zadostuje. Upoštevajte še dobre in slabe sosede, pa mešan posevek in na isto gredo vsako leto posadite druge rastline. Če na eni gredici ni dovolj prostora za vrtnine, ki jih uvrščamo v isto družino, skupaj umestite rastline, ki imajo podobne rastne zahteve. Lahko na primer poskusite tako, da razdelite prostor na štiri dele in na prvi del zasadite najbolj zahtevne vrtnine kar se tiče hranil, na četrti pa tiste, ki jih v tekočem letu sploh ni potrebno gnojiti. Zadnji del torej zasadite s čebulnicami (česen, čebula,por) ter korenjem in peso, tretji del s stročnicami (fižol, grah, bob), drugi del s kapusnicami (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli), prvi del pa zasadite s plodovkami (paradižnik, paprika, bučke, kumare). Vsako leto te dele z zasaditvami menjajte, tako da so torej peto leto na prvem delu spet čebulnice. Pomembno je, da vsaka posamezna zelenjadnica vsako leto dobi dovolj hranil za uspešno rast, nekatere si namreč bolj, spet druge manj ’požrešne’.

Še nekaj koristnih nasvetov

► Vsekakor je za začetek najbolje, da si omislite manjši vrt z manjšim številom vrtnin, predvsem tistih manj zahtevnih, in ga v naslednjih sezonah po potrebi povečate

► Najbolj 'požrešne' med vrtninami so tiste, ki obrodijo veliko plodov ali rodijo v daljšem časovnem obdobju. To so paradižnik, paprika, jajčevci, bučke, krompir pa tudi glavnate kapusnice. Za bolj kompaktne in zdrave plodove te rastline potrebujejo več kalija. Manj hranil potrebujejo čebulnice, ki celo slabše uspevajo v pregnojenih tleh.

► Kot rečeno zelenjavo lahko vzgajate tudi na balkonu v posodah, koritih ali modularnih vrtovih. Kakšno količino vrtnin, začimb in dišavnic boste vzgajali, je seveda odvisno od vaših potreb in predvsem prostora. V posodah lahko gojite praktično vse vrtnine in dišavnice razen artičoke, špargljev in rabarbare.

► Najboljši substrat za vrtnine in zelišča na balkonu je humozen, dobro odceden, ki dobro zadržuje vlago, daje rastlinam dobro oporo in omogoča črpanje hranil.

Pa veliko užitkov med delom na vrtu!