Cilji Mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 so: 

1. ozaveščanje in usmerjanje pozornosti politike na prehrano in zdravstvene koristi uživanja sadja in zelenjave;

2. spodbujanje uživanja raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane in vpeljave življenjskega sloga z uživanjem sadja in zelenjave;

3. zmanjšanje izgub in odpadnih sadja in zelenjave v prehranskih sistemih;

4. promocija najboljših praks o:

– spodbujanju trajnostne porabe in pridelave sadja in zelenjave s ciljem prispevati k trajnostnim prehranskim sistemom;

– izboljšanju trajnosti skladiščenja, prevoza, trgovine, predelave, prodaje na drobno, zmanjševanja izgub in odpadkov ter recikliranja, pa tudi interakcije med temi procesi;

– vključevanje malih lastnikov, vključno z družinskimi kmetovalci, v lokalno, regionalno in globalno proizvodnjo ter verige vrednosti s trajnostno pridelavo in porabo sadja in zelenjave, pri čemer je treba upoštevati pomen sadja in zelenjave, vključno z avtohtonimi in domačimi sortami, za doseganje njihove prehranske varnosti, prehrane, preživetja in pravičnih dohodkov;

– krepitvi zmogljivosti vseh držav, zlasti držav v razvoju, za vpeljavo inovativnih pristopov in tehnologij v boju proti izgubam in odpadnima sadju in zelenjavi.

Združeni narodi želijo z Mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti pomen sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo naredimo z odpadno hrano (sadje in zelenjava spadata med hitro pokvarljivo blago in zato so pomembni primeren transport, skladiščenje in shranjevanje tako v trgovini kot v gospodinjstvu). Hkrati želijo spodbuditi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in učinkovitejšega prehranskega sistema. Po priporočilih FAO in WHO (Svetovne organizacije za zdravje) predstavljata sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane, zato priporočajo, naj odrasla oseba poje vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in debelostjo, pa tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil, so še zapisali na Portal GOV.SI.

Koliko sadja in zelenjave pojemo?

Član gospodinjstva v Sloveniji je v 2018 doma porabil približno 21 kg krompirja, skoraj 12 kg jabolk in nekaj več kot 7 kg zelene solate. Da je uživanje sadja in zelenjave zdravo oz. da sta pogostost uživanja sadja in zelenjave ter višina samoocene splošnega zdravstvenega stanja povezani, potrjujejo tudi podatki. Med tistimi, ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, je bilo 67 % takih, ki so sadje jedli vsaj enkrat na dan, in 73 % takih, ki so vsaj enkrat na dan jedli zelenjavo, so dodali na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Zelenjave pojemo čedalje več

Leta 2019 smo v Sloveniji porabili za prehrano skoraj 246.000 ton zelenjave ali skoraj 118 kg na prebivalca. Posamezen prebivalec je porabil povprečno skoraj 50 % več zelenjave kot v letu 2000. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je bila v letu 2019 43-odstotna. Med letoma 2000 in 2020 je bila najnižja leta 2010 (30-odstotna), najvišja pa leta 2000 (47-odstotna).

Stopnja samooskrbe s sadjem čedalje nižja

V 2019 smo v Sloveniji porabili za prehrano 267.000 ton sadja, od tega skoraj 60 % svežega. Stopnja samooskrbe s sadjem med leti močno niha. Od leta 2000 naprej je bila najnižja v 2017, 15-odstotna (ko je bila letina sadja v Sloveniji zelo slaba), najvišja pa leta 2000, 66-odstotna. Leta 2019 je bila 30-odstotna. Prebivalec Slovenije je v tem letu porabil povprečno 128 kg sadja.

Od zelenjave pridelamo največ zelja

Na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji se je leta 2019 pridelalo malo več kot 120.000 ton zelenjave, od tega največ belega zelja, več kot 19.000 ton, kar je bilo 16 % vsega pridelka zelenjave.