Ko se temperature – še posebno ponoči, znižajo, to pomeni tudi upočasnitev procesa zorenja paradižnikov. Toda, ni še vsega konec, paradižnike poberite in jih prinesite notri, kjer bo toplota poskrbela, da se bodo obarvali.

V mislih imejte, da poberite plodove, ki so že polne velikosti in so na poti k obarvanju (zelena barva že bledi), poleg tega jih ne umijte – saj bi morebitna vlaga, ki ostane na paradižniku, lahko povzročila plesen.

1. Metoda papirnate vrečke

Če želite dozoreti nekaj zelenih paradižnikov, jih lahko date v papirnato vrečko, jo zaprite in jo shranite na toplem. Ko je paradižnik zaprt, etilen, ki ga oddaja, spodbudi zorenje. Za pospešitev zorenja lahko v vrečko dodate tudi zrelo banano ali jabolko. Vsakodnevno preverjajte vrečko, če je slučajno prisotna plesen ali gniloba, in odstranite vse pokvarjene kose.

2. Metoda škatle

Če imate več zelenih paradižnikov, ki jih želite zoriti, razmislite o uporabi kartonske škatle. Paradižnike zložite v škatlo, da se ne dotikajo drug drugega. Dodate lahko tudi zrelo banano. Zaprite škatlo in, tako kot pri metodi zorenja v vrečki, vsak dan preverjajte, ali je prisotna plesen ali gniloba.

3. Metoda okenske police

Poskusite to, če je vaš paradižnik že začel kazati nekaj zrele barve. Preprosto jih postavite na polico okna, ki dobiva sončno svetlobo. Vsak dan jih pregledujte glede napredka. Enako lahko naredite s paradižniki, ki zorijo v vrečki ali škatli – ko začnejo kazati znake barve, zorenje nadaljujete na okenski polici.

4. Metoda 'viseč na glavo'

Nekateri vrtnarji nežno potegnejo iz prsti celotno rastlino – korenine, plodove in vse – in jo obesijo z glavo navzdol v zaprtih prostorih. Teorija je, da bo rastlina, medtem ko je še živa, vso svojo razpoložljivo energijo poslala plodu. Pred obešanjem morate otresti čim več prsti, nato pa vsak dan preverjati napredek.

Upoštevajte tudi naslednje:

- Paradižnik po navadi najbolje dozori, če ostane na plodu del stebla.

- S temi metodami paradižniki po navadi dozorijo v približno 7–14 dneh ali celo prej.

- Te metode ne izboljšajo okusa – noben paradižnik ne bo tako okusen kot tisti, ki je zorel na vrtu. Vendar je to boljša možnost, kot da bi šli v nič.

- Med procesom zorenja v zaprtih prostorih hranite paradižnik pri sobni temperaturi. Ne shranjujte jih v hladilniku, saj bo to pokvarilo njihov okus.

Ste vedeli, da lahko uporabljamo tudi zelene paradižnike?

"Surovi res niso primerni za uživanje, lahko pa jih vložite v kis, iz njih pripravite marmelado ali pa jih narežete na rezine in ocvrete. In naj ne bo bojazni – čeprav so nas vrsta leta učili, da so zeleni paradižniki strupeni, so raziskovalci pred časom potrdili, da sicer vsebujejo solanin, ki pa je škodljiv zgolj v primeru, če ga pojemo v zelo velikih količinah," so zapisali na spletni strani Okusno.je.

Vir:  Farmers' Almanac