Dominvrt.si
Samooskrba

6 bistvenih korakov za dober začetek vašega prvega zelenjavnega vrta

Dom in vrt
09. 01. 2023 05.00
0

Razmišljate, da bi tudi vi na pomlad začeli vrtnariti oziroma imeli lastno zelenjavo? Uporabite ta vodnik za pomoč pri načrtovanju, pripravi in zasaditvi uspešnega zelenjavnega vrta.

Se že veselite vrtnarjenja?
Se že veselite vrtnarjenja? FOTO: Dreamstime

Gojenje zelenjave doma je lahko način za prihranek denarja, tukaj pa je še blagodejen učinek za dobro voljo. Ugotovili boste tudi, da sta okus in tekstura pridelkov, pridelanih na vrtu, boljša od tistega, kar ste navajeni pri kupljeni zelenjavi. Poleg tega se negovanje zelenjavnega vrta šteje za telovadbo! 

1. Začnite z majhnim prostorom

Če ste vrtnar začetnik, začnite z majhnim. Bolje je, da ste navdušeni nad tem, kar pridelate na majhnem vrtu, kot pa razočarani zaradi časa, ki ga zahteva velik vrt. Prav tako je najbolje, da se naučite nekaj osnov vrtnarjenja, preden v ta nov hobi vložite veliko časa in denarja. Dobili boste občutek, koliko časa traja vrtnarjenje. Ugotovili boste, ali radi preživite čas na vrtu. Tudi gojenje zelenjave v posodah je dober začetek, tako lahko gojite zelenjavo kar na balkonu ali terasi.

Vedno bolj priljubljena oblika vrtnarjenja
Preberi še
Vedno bolj priljubljena oblika vrtnarjenja

2. Gojite tisto, kar radi jeste

Kaj radi jeste? Vaš odgovor vam bo povedal, kaj bi morali posaditi na svojem zelenjavnem vrtu. Ko se odločate, kaj želite gojiti, morate upoštevati tudi nekaj drugih stvari.

Bodite pozorni na opis na embalaži semena ali sadike. Vsaka sorta zelenjave ima določene značilnosti – kako velika bo rastlina, kakšne pogoje potrebuje (zalivanje, sonce ...), odpornost na vročino ali mraz ...

Pomislite tudi, koliko boste vi in vaša družina pojedli in kolikšna je verjetnost, da boste odvečne pridelke lahko shranili – bodite realni glede tega, koliko semen ali rastlin želite (mnogi začetniki naredijo napako, če sadijo preveč.) Zelenjava, kot so paradižnik, paprika in buče, lahko pobirate večkrat, medtem drugo zelenjavo, kot so korenje, solata, redkev in koruza, poberete le enkrat, nato pa bi jo bilo treba ponovno posaditi.

3. Izberite mesto za svoj vrt

Ne glede na to, kam postavite svoj vrt ali kaj se odločite posaditi, obstajata dve osnovni zahtevi, ki ju mora vaša lokacija izpolnjevati za najboljši uspeh: voda in svetloba.

Kot vse rastline tudi zelenjava potrebuje sonce, da zažene fotosintezo. Najhitreje rastoča zelenjava potrebuje polno sonce (vsaj 6 do 8 ur neposredne sončne svetlobe na dan), zato ne boste imeli velikega uspeha, če boste v senčne prostore sadili zelenjavo, ki ljubi sonce. Če je na vašem dvorišču delna senca, posadite zelenjavo in zelišča, ki prenašajo te pogoje, kot so solata, ohrovt, blitva, špinača, drobnjak, koriander, peteršilj in timijan. Zelenjava, kot so korenje, redkev in pesa, bi lahko rasla tudi, če je na vaši strani vsaj 4 ure neposredne sončne svetlobe na dan. 

Načrtujte svojo postavitev zelenjavnega vrta.
Načrtujte svojo postavitev zelenjavnega vrta. FOTO: Dreamstime

Bližje kot lahko postavite svojo parcelo vodnemu viru, tem bolje. V prvih nekaj tednih po kalitvi semena ali po presaditvi sadik boste morali pogosto zalivati, da boste mladim rastlinam pomagali ustvariti močne korenine in stebla. Ko so vaše rastline vzpostavljene, je bolje, da svojemu vrtu vsakih nekaj dni privoščite dolgo namakanje, kot pa da malo poškropite vsak dan. Tako se bo voda premaknila globlje v zemljo, kar spodbuja korenine, da rastejo globlje, kjer imajo boljši dostop do hranil, ki jih potrebujejo za ohranjanje zdravja. 

4. Načrtujte svojo postavitev zelenjavnega vrta

Rastline lahko postavite v vrstice, ki so narazen najmanj 18 cm, tako da se lahko zlahka sprehajate med njimi. Ta pristop je najbolj smiseln za velike zelenjavne vrtove, saj vrste olajšajo zatiranje plevela. Slaba stran je, da prostor, namenjen pešpoti, zmanjša število vrtnin, ki jih lahko posadite.

Lahko pa semena posejemo ali posadimo tako, da se njihovi listi ob zrelosti komaj dotikajo. Ta pristop, ki uporablja skoraj vsak kvadratni centimeter pripravljene zemlje, dobro deluje za večino vrst zelenjave, razen za tiste, ki rastejo navzgor (kot so kumare). Slaba stran te metode je, da je pletje težje, ker rastline rastejo tako blizu skupaj.

4. Začnite saditi rastline v bogati prsti

Za najboljšo letino vaš zelenjavni vrt potrebuje najboljšo prst, ki mu jo lahko daste. Bogata, zdrava prst je enostavna za kopanje in pravilno odvaja vodo. Tekstura namreč vpliva na drenažo in razpoložljivost hranil. Zagrabite pest prsti in jo potipajte, je groba – preveč peska, je veliko prahu – preveč mulja, je lepljiva, ko je mokra – preveč gline. 

Mokra prst
Mokra prst FOTO: iStockphoto

Želite prst, ki je temna, drobljiva in polna življenja. Na srečo, ne glede na teksturo, se lahko vsa tla sčasoma izboljšajo z vključitvijo organske snovi. Vzemite na primer peščena tla. Sestavljeni so iz velikih delcev prsti, zato voda in hranila sorazmerno hitro prehajajo skozi vrzeli. Dodajanje organske snovi (običajno komposta) v peščeno zemljo pomaga zapolniti prostore med delci peska, kar pomaga ohranjati tako vlago kot hranila za rastline.

Glinena tla so ravno nasprotna. Vsebujejo zelo majhne, gosto zložene delce, ki zadržujejo vlago, vendar ne dopuščajo veliko zračnega prostora za korenine. Kompost pomaga ločiti te drobne glinene delce, tako da lahko voda bolj prosto odteka in korenine rastlin lahko dobijo potreben kisik. 

Če želite prst pripraviti za sajenje, razporedite vse potrebne dodatke, kot je kompost, in jih vnesite v zemljo z frezo ali lopato. Izogibajte se stopanju na sveže obdelano zemljo, nato površino pograbite in dobro zalijte. Pustite, da gredica počiva nekaj dni pred sajenjem.

Dvignjene vrtne gredice so preprosta možnost, če imate slabo zemljo. Dvignjene gredice postavite na obstoječo trato tako, da dno okvirjev obložite z več plastmi časopisnega papirja in nato napolnite s prstjo. Tako vam ni treba toliko kopati.

Vedno bolj priljubljen način vrtnarjenja
Preberi še
Vedno bolj priljubljen način vrtnarjenja

6. Bodite pripravljeni na plevel, škodljivce in bolezni

Nekatere težave zahtevajo posebne rešitve, vendar na splošno upoštevajte te smernice za preprečevanje škodljivcev stran od vaše zelenjave.

Plevel tekmuje z vašo zelenjavo za svetlobo, vodo in hranila, zato je pomembno, da ga je čim manj. Zastirka čiste slame, komposta, filca ali druge za vodo propustne podlage lahko preprečijo plevel okoli večjih rastlin, kot je paradižnik. 

Veliki škodljivci, kot so jeleni in zajci, lahko povzročijo opustošenje na vrtu. Za preprečitev, da bi jeleni skočili na vrt, je potrebna visoka ograja. Ograja se mora raztezati tudi malenkost pod zemljo, da prepreči zajcem in drugim živalim, ki lahko skopljejo rov.

Ročno pobiranje velikih žuželk in gosenic je varen, naraven in učinkovit način za spopadanje z omejenimi okužbami. Za večje količine žuželk poskusite z insekticidnimi milnimi razpršili, ki jih najdete v večini vrtnih centrov. Katere koli kemikalije za zatiranje škodljivcev uporabljate, natančno upoštevajte navodila proizvajalca!

Zmanjšajte verjetnost glivičnih bolezni z zalivanjem tal, ne listov rastlin. Če uporabljate razpršilnik, to storite zgodaj zjutraj, da se listi posušijo do noči. Če rastlina postane žrtev bolezni, jo takoj odstranite in vrzite v smeti; ne dodajajte bolnih rastlin na svoj kompostni kup. Dodatna preventiva pred boleznimi vključuje gojenje sort zelenjave, ki so navedene kot odporne na bolezni, in vsakoletno spreminjanje lokacije vaših rastlin (kolobarjenje), da zmanjšate razmnoževanje mikrobov, ki povzročajo bolezni, svoje populacije. 

Kaj je 'napadlo' vaš paradižnik?
Preberi še
Kaj je 'napadlo' vaš paradižnik?

Vir:  Better Homes and Gardens

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 698