Drevo asimina je znano po svojih plodovih, ki dozorijo jeseni. Okus sadja, ki zraste na asimini ali indijanski banani, kot jo še imenujemo, opisujejo kot nekakšno mešanico banane in manga. Spet drugi, ki nad njo niso najbolj navdušeni, pravijo, da bolj spominja na krompir.  

Prima in Sunflower sta le dve izmed številnih sort asimine

Najbolj poznani samoplodni sorti sta Prima in Sunflower, ki ju goji tudi Andrej Krašna. Doda še, da ima trenutno v svojem nasadu več kot 60 sort. Gre za testni nasad, v prihodnosti pa pričakuje, da bodo obdržali največ 15 sort. Od novih sort lahko pričakujemo še boljši okus, večje plodove in  različen čas zorenja.

Ker je drevo podrasti jo v naravnem okolju največkrat najdemo ob potokih in rekah. Potrebuje globoko prst in veliko vode. Vsaj dokler se dobro ne ukorenini pa potrebuje tudi zaščito pred močnim soncem.  

Cvetovi se razvijejo le ob predhodnem daljšem hladnem obdobju, vendar ne prenašajo zmrzali

Če sta marec in februar še razmeroma hladna, se cvetovi običajno razvijejo v prvi polovici aprila, za ugodno rast in nadaljnji razvoj pa potrebuje temperature nad lediščem. 

Rastlina v fazi intenzivne rasti zahteva veliko vode, posledice pomanjkanja vlage pa se kažejo v manjših plodovih, odpadanju še nezrelih sadežev in manjši prirast.

Asimino vzgojimo v loncu, na prosto pa jo presadimo v septembru ali oktobru

Najprimernejši čas za sajenje asimine je v jeseni, takoj po koncu poletne vročine, vendar pa jo lahko sadimo tudi spomladi, konec marca in aprila, v tem primeru jo moramo zaščititi pred pozebo in kasneje pred morebitno sušo.  ''Le v zimskem času presajanje odsvetujem, saj lahko pride do manjših poškodb korenin, ki pa jih rastlina v obdobju mirovanja ne more zaceliti,'' pravi Krašna.  

Ali je asimina strupena?

Raziskave so potrdile, da se v vejah in listih rastline skrivajo strupene snovi, vendar pa so njeni plodovi povsem varni za uživanje, dokler z njimi ne pretiravamo. Poleg tega je pomembno, da vedno obiramo povsem zrele sadeže in se izogibamo uživanju lupine in semen, saj ti vsebujejo alkaloide, ki lahko povzročajo bruhanje.  

Sadeže torej vedno obiramo povsem zrele, v hladnem in suhem prostoru pa jih lahko hranimo do enega tedna, odvisno od sorte in načina skladiščenja. Sušenje plodov se ne obnese, potrebno jih je porabiti sveže, lahko pa jih tudi zamrznemo.  

V nižjih odmerkih imajo te strupene snovi sicer lahko zelo močne zdravilne lastnosti, za katere farmacevtska industrija predvideva, da bi jih nekoč lahko uporabljali kot zdravilo proti raku, vendar pa je zaenkrat to področje še precej neraziskano.  

Plodovi vsebujejo naravni insekticid, zaradi česar se asimina lahko sama ubrani pred škodljivci in boleznimi

V plodovih se skriva asimicin, ki deluje kot naravni insekticid, in rastlino ščiti pred škodljivci in boleznimi. Škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi zato ni potrebno v nobeni fazi razvoja, prav tako pa načeloma ni težav z ušmi, pršicami in plesnijo. Ker so plodovi do začetka zorenja neužitni, nimajo škodljivcev.  

Na trgovskih policah pri nas asimino najdemo zelo redko, a na srečo so pogoji dovolj ugodni, da jo lahko vzgojimo na svojem vrtu

Komercialna pridelava teh plodov ni prav pogosta, zato jih boste na trgovskih policah zelo težko zasledili, na srečo pa so pogoji pri nas v večjem delu Slovenije razmeroma ugodni za gojenje doma.  

Nekoliko manj ugodne razmere, ki vključujejo veter, šibke padavine in plitvo prst so na krasu in na obali. Kot dodaja naš sogovorik Andrej Krašna, v zadnjih letih postajajo problem tudi pozebe.