Čeprav počasi, a vztrajamo lezemo v zimo, to še ne pomeni, da lahko pozabimo na kompostiranje. Kaj pa, če bi vsaj del kompostiranja 'prenesli' v svoj dom in si s tem prihranili pot do kompostnika, ki je še posebej neprijetna, ko dežuje ali sneži?

Z Lejo Goljat, doktorico znanosti na področju znanosti o okolju, raziskovalko in strokovnjakinjo, smo poklepetali o zanimivi metodi kompostiranja, ki se imenuje bokaši: "Bokaši je proces, pri katerem biološki odpadki zaradi delovanja specifične skupine mikroorganizmov fermentirajo in se pretvorijo v produkt, ki se v prsti hitro razgradi ter tako izboljša njeno strukturo in poveča rodovitnost. Ta metoda predelave najverjetneje izvira iz Koreje, kjer naj bi odpadke tradicionalno fermentirali kar v prsti. Dandanes se ta izraz v večini primerov nanaša na kompostiranje z efektivnimi mikroorganizmi, ki jih je v 80. letih 20. stoletja razvil dr. Teuro Higa, profesor na Univerzi Rjukju na Okinavi (Japonska) in direktor Tehnološkega centra EM. Efektivne mikroorganizme (EM) sestavljajo mešane kulture različnih mikroorganizmov, ki na različne načine pripomorejo k zdravju prsti in rastlin, uporabljajo pa se tudi v kozmetiki, prehrani, kmetijstvu in celo gradbeništvu."

Ampak začnimo na začetku ...

Kaj sploh je fermentacija? 

Doktorica  znanosti mi razloži, da je fermentacija v splošnem presnovni proces nekaterih mikroorganizmov (kvasovke, bakterije), ki poteka v okolju brez kisika in pretvori sladkor v kisline, pline in/ali alkohol. Zato je v kontekstu kompostiranja bokaši pomembno, da dodajamo odpadkom efektivne mikroorganizme, ki so gonilna sila fermentacije. Poleg tega je ključno, da ustvarimo okolje s čim manj kisika (zraka) in s tem razmere, ki so primerne za delovanje efektivnih mikroorganizmov.  

Tako je fermentacija v bistvu začetna faza kompostiranja bokaši, preden odpadke zakopljemo v vrtno gredo ali jih dodamo na kompost. Ta faza predstavlja ključno razliko med kompostiranjem bokaši in standardnim kompostiranjem: "Biološke odpadke zbiramo posebni v fermentacijski posodi ali kuhinjskem kompostniku, ob vsakem polnjenju pa dodamo še efektivne mikroorganizme, po navadi v obliki posebnega posipa. Odpadke vsakič nekoliko potlačimo in kompostnik po polnjenju dobro zapremo, saj mikroorganizmi najbolje delujejo v okolju brez zraka oz. kisika. Odpadke lahko tako zbiramo tudi do enega meseca." Ko je fermentacijska posoda polna, jo je treba neprodušno zapreti za vsaj 14 dni. Ko je fermentacija zaključena (prepoznamo jo po specifičnem sladko-kislem vonju), je treba postopek kompostiranja nadaljevati, saj se šele v zadnji fazi kompostiranja produkt dokončno razgradi.  

S fermentacijo tako dobimo dva produkta. Glavni produkt je fermentirana organska snov (trden produkt), ki jo predstavljajo fermentirani biološki odpadki. Med polnjenjem in fermentacijo pa nastaja tudi  tekoč produkt, fermentacijska tekočina, ki jo je treba redno odlivati: "Uporabi se lahko za zatiranje plevela in čiščenje odtokov, razredčena z vodo (razmerje 1:200) pa se uporablja za gnojenje sobnih in vrtnih rastlin. Biološki testi so v večini primerov potrdili, da rastline bolje uspevajo v razredčeni fermentacijski tekočini kot v vodi," razloži raziskovalka. Trden produkt kompostiranja iz fermentacijske posode lahko zakopljemo v gredo ali dodamo na kompostni kup. Če nimamo te možnosti, pa lahko pridelamo domač dodatek za prst kar v cvetličnem koritu ali v vedru. 

 Prednosti takšnega kompostiranja oziroma zakaj sploh uporabljati to metodo 

"Prednosti je kar nekaj, za povprečnega uporabnika je po mojem mnenju najpomembnejše to, da je s kompostiranjem bokaši manj dela, preprostejše je in tudi hitrejše. Uporabniki lahko v gospodinjstvu odpadke zbiramo in fermentiramo tudi do enega meseca, pri čemer ti ne gnijejo in ne privabljajo insektov. S tem se izognemo pogostemu odnašanju bioloških odpadkov na kompostnik ali v zabojnik za biorazgradljive odpadke." Če pa se odločimo postopek fermentacije nadaljevati kar z direktnim zakopom v vrtno gredo, se v celoti izognemo obračanju komposta, ni nam treba skrbeti za razmerje ogljik ‒ dušik, na ta predel pa lahko sadimo že po dveh tednih od zakopa odpadkov. 

"Če se odločimo, da bomo postopek nadaljevali na kompostu, se čas kompostiranja bistveno skrajša, saj efektivni mikroorganizmi delujejo kot pospeševalci kompostiranja. Pri kompostiranju bokaši se ohrani skoraj 60 % več hranilnih snovi, saj se te pri navadnem kompostiranju sprostijo v ozračje v obliki (toplogrednih) plinov. Efektivni mikroorganizmi preprečujejo nastanek amoniaka (NH3) med razgradnjo proteinov, saj te metabolizirajo tako, da pri tem nastanejo aminokisline, ki jih lahko rastline absorbirajo neposredno. Ko rastline absorbirajo dušik v obliki aminokislin, prihranijo energijo, ki bi jo sicer porabile za izgradnjo beljakovin, namesto tega pa jo lahko uporabijo za rast sadežev z več sladkorja." Mikroorganizmi v fermentiranih odpadkih iz fermentacijske posode ali kuhinjskega kompostnika pa pripomorejo k povečanju števila in večji raznolikosti mikroorganizmov v zemlji, kar pripomore k bolj zdravemu ekosistemu (zavirajo rast nekaterih bakterij, ki povzročajo bolezni, poveča se lahko število deževnikov), s čimer pripomorejo k hitrejši rasti rastlin. 

Ker se lahko fermentira večina bioloških odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih ‒ ostanki hrane, olupki, sir, mlečni izdelki, manjše kosti, kavna usedlina, ovenele cvetlice, čajne vrečke, manjše količine papirnatih robčkov ‒ bomo tako  v smeti odvrgli še toliko manj odpadkov. Po tej metodi lahko kompostiramo tudi meso, saj efektivni mikroorganizmi zavirajo rast škodljivih mikroorganizmov. K odpadkom pa se ne smejo dodajati tekočine (kis, sok, mleko, olje, voda), iztrebki, velike kosti in pepel. Poleg tega je treba med polnjenjem dodajati zadostne količine efektivnih mikroorganizmov v obliki posipa ali tekočine, ki poskrbijo za to, da se ravnotežje mikroorganizmov v kompostniku prevesi v prid tistim, ki skrbijo za fermentacijo organske snovi. Če efektivnih mikroorganizmov ne bi dodajali, bi obstajala večja verjetnost, da bi se začelo gnitje – odpadki bi smrdeli in privabili insekte. 

Za konec me zanima še, kako je z vonjem, ki morebiti prihaja iz posode oziroma kompostnika: "Kar zadeva vonj, je situacija precej subjektivna, vsak človek ima namreč individualen voh, tako kot prstni odtis. Zato so mnenja zelo deljena: nekaterim že sam vonj posipa ne ustreza, medtem ko je drugim celo prijeten. Pri kompostiranju bokaši seveda ne moremo govoriti o tem, da vonja ni, saj gre vendarle za ostanke hrane, ki imajo večinoma že sami po sebi nek vonj. Kljub temu pa smradu, ki nastaja pri gnitju odpadkov, ni, saj ti ne gnijejo, temveč fermentirajo. Po koncu postopka fermentacije lahko pričakujemo, da bodo dobili odpadki sladko-kiselkast vonj. Ta vonj je v resnici dober, saj je pokazatelj, da je fermentacija v resnici potekla in da so odpadki pripravljeni za naslednjo fazo kompostiranja."