Že od začetka februarja sejemo semena solate, ki jo bomo čez dober mesec, ko bo temperatura tal vsaj 5 stopinj Celzija, presadili na vrt. Izberemo pomladne vrste, torej mehkolistne, krhkolistne glavnate ter rozetaste vrste, in sejemo naravnost v multiplošče, saj sadik solate ne pikiramo. Poleg solate je zdaj čas tudi za sadike zgodnjega zelja, brokolija, cvetače, glavnatega ohrovta, por, zeleno, čebulo in peteršilj.

Konec meseca posejemo še semena jajčevca in paprike, ki ju bomo kasneje morali pikirati, torej posaditi v samostojne lončke oziroma večje sadilne celice. Slednje storimo, takoj ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Rastlino moramo ob pikiranju posejati globlje, s čimer spodbudimo bujnejšo rast stranskih korenin. Pikirati je treba tudi paradižnik, ki ga sejemo malce kasneje, šele v prvi polovici marca, in pa zeleno. Ne pozabimo označiti vsega, kar smo posejali, zapišemo si vrsto vrtnine in datum setve.

Setev je sicer prilagojena času, ki ga rastlina potrebuje, da postane godna za selitev na prosto. A če za vzgojo sadik nimamo primernega prostora, nam bodo le-te propadle. Za kalitev namreč potrebujemo visoke temperature, ki jih je treba postopoma zniževati, kajti starejše kot so sadike, manj toplote potrebujejo. Sadike propadejo tudi zaradi previsoke vlage v zraku, zato je potrebno prostore zračiti.

Za kalitev semen solate naj bo temperatura med 16 in 18 stopinj Celzija, kasneje lahko sadike prestavimo v neogrevan prostor oziroma rastlinjak. Kapusnice začnejo kaliti pri 15 do 18 stopinjah Celzija, kasneje naj bo temperatura malce nad 10 stopinj Celzija. Slednje velja tudi za por in čebulo, ki pa kalita pri 20 stopinjah Celzija. Za kalitev semen paprike in jajčevca je primerna temperatura nad 25 stopinj Celzija, ki jo moramo pozneje znižati na 20 do 15 stopinj. Semena zelene kalijo pri 26 stopinjah Celzija, kasneje sadike lepo uspevajo pri temperaturah med 15 in 18 stopinj Celzija.

Če v istem prostoru vzgajamo več različnih vrst sadik hkrati, vzdržujemo temperaturo med 18 in 22 stopinj Celzija. Med kalitvijo semena ne potrebujejo svetlobe, a ta postane pomembna kasneje, kajti sadike za uspešno rast potrebujejo od 8 do 12 ur svetlobe. Poleg rastlinjaka je zato za vzgojo domačih sadik primeren tudi zimski vrt, če ju nimamo, si pomagamo z lučmi za vzgojo rastlin. Če bo temperatura v prostoru previsoka, osvetljenost pa preslaba, bodo sadike vzdolžene, oziroma bodo ‘podivjale’.

Za vzgojo domačih sadik je najbolj primeren setveni substrat, ki ne sme biti suh, niti ne sme v njem zastajati voda. Semena lahko sadimo naravnost v lončke, visoke sadike v večje, nizke sadike v manjše lončke. Še posebej priporočljivo je to za vrste, ki ne prenašajo dobro pikiranja, denimo za grah, kumare, buče, bučke, melone in lubenice. V tem primeru semena posejemo v šotne lončke, ki jih kasneje skupaj z rastlino presadimo na vrt. Rastline, ki jih kasneje pikiramo, sadimo v sadilne platoje. Zalivamo z nežnim curkom, da sadik ne poškodujemo. Po potrebi v posodice dodamo še nekaj substrata.

Preden sadike presadimo na vrt, jih začnemo postopoma privajati na rast na prostem, saj je selitev zanje šok. To pomeni, da vsaj teden dni postopoma nižamo temperaturo, jih zatem prestavimo na prosto, najbolje na sočno, zavetrno mesto, in šele nato presadimo.