Iz Čebelarske zveze Slovenije so sporočili, da se splošna ocena čebeljih družin po zimi sicer nekoliko razlikuje po posameznih območjih, vendar gledano celovito, za celo Slovenijo ocenjujejo, da je bilo preživetje zelo dobro.

Spomladi se v čebelji družini začne vzreja novih generacij čebel, saj se življenjska doba zimskih čebel počasi izteka, nove čebela pa so nujno potrebne za nadaljnji razvoj družine. Te čebele skrbijo za nov zarod in za doprinos nektarja ter cvetnega prahu v panj. Število čebel pa se iz dneva v dan povečuje, kar vpliva na boljše delovanje družine v samem panju.

Tiste družine, ko so bolje prezimile, lahko namreč bolj izkoriščajo prve spomladanske paše. Te sicer v prvi vrsti nimajo tolikšnega pomena za pridobivanje medu, ampak za stimulacijo razvoja družin.

Prvi paši pri nas, ki predstavljata večji vir nektarja, sta divja češnja in regrat, ki sta že začela s cvetenjem. To sta zelo pomembni paši, ki vplivata predvsem na razvoj čebel in povečujeta njihovo številčnost. Seveda pa je vse odvisno od vremena, na Čebelarski zvezi Slovenije pa upajo, da bo tudi nadaljevanje ugodno – brez jutranjih temperatur pod ničlo, kar lahko konča cvetje rastlin.

Jutranje temperature pod lediščem v tem času bi namreč lahko povzročile nepopravljivo škodo predvsem na poganjkih akacije, kar je nujno za pričakovanje njenega medenja. Akcija namreč sledi hitremu prebujanju narave, pri zgodnjih mlajših drevesih na območju Primorske in Prekmurja pa so že opazili brstenje. Prebuja se tudi na območju Bele krajine, Brežic in Bizeljskega, a zaenkrat še ne odganja.

V centralni register čebelnjakov, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo konec oktobra lani vpisanih 10.933 čebelarjev, povprečen čebelar ima približno 17 čebeljih družin. Okoli 150 čebelarjev pa ima, kot so navedli na ministrstvu, v posesti po več kot 100 čebeljih družin. Po ocenah je bilo konec oktobra lani v državi 204.736 čebeljih družin. Čeprav je država po številu čebelarjev v vrhu med članicami EU, pa je ena najmanjših pridelovalk medu v uniji.

Čebelarji s pridelkom medu sicer zadostijo za približno polovico domače porabe. Povprečen prebivalec Slovenije za prehrano povprečno porabi nekaj manj kot kilogram medu na leto. Stopnja samooskrbe z medom je bila v letu 2017 – za to leto so znani zadnji statistični podatki – pri 45 odstotkih, čebelarji so tega leta pridelali okoli 805 ton medu. Lani so po ocenah čebelarske zveze pridelali 1750 ton medu. Čebelarji so največ medu pridelali leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, najmanj pa leta 2014, ko ga je bilo le 471 ton.