Če želimo zdrave in bogate pridelke, pa nočemo biti odvisni od umetnih gnojil, moramo razumeti pomen organskih snovi v zemlji. Te so življenjsko gonilo rodovitne, produktivne prsti. Brez njih kmetijstvo ne bi bilo vzdržno. 

Zemeljska prst je mešanica mineralnega materiala (pesek, mulj, glina), zraka, vode in organskih snovi. Organske snovi predstavljajo majhen, a ključen del prsti. Sestavljene so iz živih organizmov, kot so bakterije, glive, korenine rastlin in majhne živali, ter iz razpadajočih rastlinskih in živalskih tkiv in izločkov. 

Na kmetijah in vrtičkih sta običajno glavni vir organskih snovi rastlinski odpad (korenine rastlin, strnišče, listje, zastirka) in živalski gnoj. Črvi in mikroorganizmi nato ta material razgradijo, med tem procesom pa se v prst sproščajo hranljive snovi, ki jih nato posrkajo korenine rastlin ter jih uporabijo za svojo rast in razvoj plodov. Končni produkt te razgradnje pa je humus – tista črna, prhka snov. Humus ima kompleksno kemično sestavo, saj v sebi shranjuje hranljive snovi, zadržuje vlago in izboljšuje strukturo prsti. 

Kisla prst z nizkim pH običajno vsebuje več organskih snovi, saj so mikroorganizmi v takšnem okolju manj aktivni. 

Hitrost razpadanja organskih snovi je odvisna od temperature, vlažnosti, zračnosti, pH-vrednosti in količine hranil v zemlji. V toplejših in bolj vlažnih podnebjih organske snovi hitreje razpadajo. 

Evropska komisija je leta 2002 opozorila, da je upadanje vsebnosti organskih snovi v tleh eden najresnejših vzrokov za degradacijo tal, zlasti v južni Evropi. Sredozemsko podnebje ima običajno višje temperature tal, ta pa so tudi bolj izpostavljena suši in močnemu dežju. 

V zmernejših podnebjih pa zemlja po navadi vsebuje več organskih snovi, saj te pri nižjih temperaturah ne razpadejo tako hitro.

V preveč namočeni zemlji se organske snovi zelo počasi razgrajujejo, saj mikroorganizmi, ki so potrebni za razgradnjo, ne morejo preživeti, kjer ni dovolj kisika. Prsti, ki nastane v takšnih razmerah, pravimo šota in vsebuje veliko organskih snovi. V kmetijstvu jo uporabljajo predvsem za izboljševanje zemlje, zato jo običajno mešajo s preostalo prstjo. Šota je namreč zelo propustna za vodo, a je tudi precej vsrka. Zato predstavlja dobro zalogo vode za rastline, hkrati pa preprečuje, da bi korenine rastlin začele gniti zaradi preveč vlage v zemlji. 

Prednosti organskih snovi v prsti

Izboljšajo strukturo prsti. Ko organske snovi razpadejo v humus, molekule humusa "cementirajo" delce peska, mulja, gline in organske snovi v strukturne skupke, ki se v vodi ne razgradijo. S tem pripomorejo k temu, da je struktura prsti v vodi stabilna, posledično pa preprečujejo erozijo zemlje.

Izboljšajo drenažo. Med posameznimi skupki humusa, peska, mulja, gline in organskih snovi je več prostora, kar omogoča, da skozi tla lažje prehajata zrak in voda. 

Zadržujejo vlago. Prst, ki vsebuje več organskih snovi, je zelo učinkovita pri zadrževanju vlage. To je izjemno pomembno za oskrbo rastlin z vodo.

Zagotavljajo hranila. Organske snovi v prsti so pomemben vir dušika, fosforja in žvepla. Ko jih mikroorganizmi razgradijo, postanejo ta hranila na voljo rastlinam. Organske snovi razpadajo počasi, zato se tudi te snovi počasi sproščajo. Če pridelke nenehno odstranjujemo iz tal, jim odvzemamo organske snovi, s katerimi bi se lahko hranili mikrobi, ki bi jih razgradili na hranila. Zato je rastlinam na voljo manj hranil.

Kako dvigniti raven organskih snovi v prsti?

Prisotnost organskih snovi v prsti se je po vsem svetu precej zmanjšala, odkar jo ljudje intenzivno obdelujemo. Posledično je prst vse manj rodovitna. Kot rečeno, so organske snovi zelo pomembne za rodovitnost, dobro strukturo in zdravje prsti. Če se želite prepričati o vsebnosti organskih snovi v svoji prsti, jo lahko odnesete v laboratorij na analizo. 

Prav netrajnostne kmetijske prakse, kot so sežiganje, prekomerna obdelava tal, prekomerna paša in neprekinjena pridelava, zmanjšujejo prisotnost organskih snovi v prsti. Tovrstne prakse morda nimajo takojšnjega učinka na količino organskih snovi, vendar z leti zagotovo osiromašijo tla. 

Organske snovi lahko hitro razpadejo, če so izpostavljene določenim razmeram (visoke temperature in dovolj vlage). Veliko težje oziroma počasneje pa organske snovi nadomestimo. Pa vendarle lahko prisotnost organskih snovi v prsti povečamo, predvsem z dodajanjem organskega materiala (trdna ali tekoča gnojila, rastline ali ostanki pridelkov) in tako, da zmanjšamo drenažo ali obdelavo tal (ter s tem upočasnimo razpadanje organskih snovi). Tukaj je nekaj konkretnih načinov, s katerimi lahko poskrbite za več organskih snovi v tleh.

Vzpostavite trajne pašnike. Če imate veliko zemlje, en del namenite za trajne pašnike, kjer naj prevladujejo trave. Na tak način lahko učinkovito povečate organske snovi v kmetijskih tleh. Enoletne trave so vir odmrlih korenin, trajne trave pa so vir listnatega materiala. Tudi krajša obdobja, ko zemljo namenimo za pašnike, lahko izboljšajo strukturo tal, vendar le malo povečajo količino organskih snovi.

Gojite žitarice. Ko gojimo žitarice, poskrbimo tudi za povečanje prisotnosti organskih snovi. Žitni pridelki namreč po žetvi z odmrlimi koreninami in strnišči puščajo znatne količine organske snovi.

Gojite poljščine za zeleno gnojilo. Določene rastline, ki bujno in hitro rastejo ter razvijejo obilno zeleno maso, lahko uporabljamo kot naravno oziroma zeleno gnojilo. Gre za staro metodo gnojenja, pri kateri v tla vkopljemo listje in stebla v tla, s tem pa izboljšamo njihovo rodovitnost. Kot zeleno gnojilo lahko uporabite rastline, kot so bela gorjušica, oljna redkev, facelija, aleksandrijska detelja, perzijska detelja, ajda in podobno. Te rastline sprva zagotavljajo zaščito tal, ko pa jih zakopljemo v zemljo, za kratek las zagotovijo povišanje ravni organskih snovi. Ker se hitro razgradijo, povzročijo le manjši dvig dolgotrajne ravni organskih snovi.

Uporabite gnojila. Gnojenje z anorganskimi in organskimi gnojili bo povečalo količino organskih snovi v prsti. Toda za konkretno povečanje količine organskih snovi je potrebno pogosto izdatno gnojenje. Organska gnojila lahko v velikih količinah dvignejo raven organskih snovi v prsti.

Zemljo čim manj obdelujte. Ko zemljo preorjemo in obdelujemo, s tem poškodujemo strukturo prsti, organske snovi v humusu pa izpostavimo zraku in soncu, kar pospeši njihovo razpadanje. 

Najpomembnejše pa je, da se zavedate, da vsebnosti organskih snovi v prsti ne moremo povečati čez noč. Nekateri kmetje trdijo, da jim je uspelo raven organskih snovi v prsti dvigniti za en odstotek v približno 1–3 letih. Toda strokovnjaki menijo, da takšna pričakovanja niso realistična. Bogatenje prsti je dolgotrajno delo in izračuni kažejo, da lahko takšno povečanje prisotnosti organskih snovi v prsti dosežemo v desetletju. Organske snovi sicer v prsti predstavljajo 2–5 odstotka.