Paradižnik je izjemno priljubljen sadež oziroma zelenjava in doma pridelan po okusu prekaša tistega, ki ga lahko kupimo v trgovini. Najboljši okus razvije, če ga gojimo na prostem, na soncu. Vendar pa tudi z gojenjem v rastlinjaku dosežemo okusen in sočen paradižnik, predvsem pa zagotovimo, da ne glede na vremenske razmere bogato obrodi. 

Obstaja več vrst paradižnika, v grobem pa jih ločimo na visoke in nizke sorte. Visoke za uspešno rast potrebujejo oporo. Stebla visokih vrst paradižnikov namreč v rastlinjaku lahko zrastejo tudi do dva metra ali več v višino. Imajo tudi bolj razvejane korenine in zato potrebujejo več razmika med posameznimi rastlinami.  Nizke sorte rastejo v obliki grma in po navadi ne potrebujejo opore. Zato so bolj primerne za gojenje v posodah ali koritih ter predvsem za začetnike, ki nimajo veliko izkušenj z gojenjem paradižnika. 

Kako vzgojiti paradižnik v rastlinjaku

Večina vrtičkarjev se odloča za sajenje mladih sadik, vendar pa z malce truda lahko paradižnik vzgojite tudi iz semen. Semena je treba posaditi že januarja, če želite sadike v zemljo presaditi maja. Če jih začnete iz semen vzgajati konec marca, pa lahko tiste sadike posadite konec julija. 

Semena posadite v majhen lonček s premerom okoli 7,5 centimetra. Poskrbite, da ima zemlja dovolj vlage, nato pa lončke prekrijte s plastično folijo in postavite na toplo in svetlo mesto. Ko začnejo semena kaliti, odstranite folijo in redno zalivajte, da ohranjate zemljo vlažno. Ko rastline zrastejo do približno 2–3 centimetra višine, jih presadite v lončke s 5-centimetrskim premerom in jih znova postavite na toplo in sončno mesto. Po potrebi jih čez čas presadite v večje lončke oziroma neposredno v grede. 

S presaditvijo sadik na vrt je treba počakati do sredine maja, ko so tla že dovolj topla, da se lahko sadike ukoreninijo. Če na sadikah opazite škodljivce, plesen ali znake bolezni, jih nikar ne posadite v rastlinjak. S tem namreč tvegate, da se bo nadloga razširila na vse sadike. 

Poskrbite za dobro kroženje zraka in dovolj vlage

Za uspešno rast paradižnik potrebuje z minerali in hranilnimi snovmi bogato, rodovitno zemljo ter dobro osončeno, a zaščiteno mesto. Prav tako potrebuje več ali manj konstantno temperaturo: ponoči med 15 in 18 stopinj Celzija, podnevi pa med 21 in 27 stopinj Celzija. To pa je pogosto težko doseči, če je paradižnik prepuščen vremenskim razmeram na prostem. Zato ga je veliko lažje vzgajati v rastlinjaku. 

Sadike se v zemljo posadijo poševno in globoko v zemljo, tako zakopljemo tudi steblo do prvih pravih listov. S tem damo rastlini priložnost, da razvije več korenin. Dobre korenine bodo zagotovile, da bo paradižnik bolj odporen proti boleznim in bo bogato obrodil.

Pomembno je tudi, da je med posameznimi sadikami paradižnika dovolj prostora, da lahko zrak kroži. Običajno je dovolj, če so posamezne sadike med seboj oddaljene 30-40 centimetrov. Kroženje zraka pomaga vzdrževati stalno raven vlage in zmanjšuje pojav bolezni. Vlažnost ne sme presegati 90 odstotkov, sicer se lahko razvije plesen. Rastlinjak redno prezračujte, da vanj vnesete svež, suh zrak. 

Ko sadike začnejo cveteti, jih redno zalivajte in hranite z gnojili, ki so bogata z dušikom in kalijem. Neredno zalivanje namreč lahko povzroči, da se plodovi razcepijo ali se na njih pojavijo temne lise. To je po navadi posledica pomanjkanja kalcija, ki jih paradižniki dobijo iz vode. 

Ko se pojavijo plodovi, poskrbite, da bodo izpostavljeni soncu. Če jih prekrivajo listi, jih lahko nekoliko razredčite. 

Pogoste napake pri gojenju paradižnika

Včasih se kljub skrbnemu ravnanju s sadikami zgodi, da paradižniki ne obrodijo tako bogato, kot ste pričakovali, ali pa sploh ne razvijejo plodov, saj rastlina že prej začne propadati. 

Pogosta napaka, ki se dogaja predvsem začetnikom, je, da sadike posadite preblizu. Nekatere sorte paradižnika bodo sicer kljub temu lepo uspevale, določene vrste pa potrebujejo več prostora za to, da razvijejo svoje korenine in nato zdrava stebla, liste in plodove. Preverite, kakšne specifične pogoje potrebuje določena vrsta paradižnika, ki jo nameravate posaditi. 

Naslednja težava, ki se lahko pojavi, je posledica preveč izčrpane zemlje. Če paradižnike več let zaporedoma posadite na istem območju, bo prst izgubila pomembne minerale in hranila. To pa lahko povzroči, da paradižniki ne dozorijo enakomerno, prav tako so sadike in plodovi lahko bolj izpostavljeni raznim boleznim in nenazadnje bodo sadike tudi manj obrodile. Če nimate možnosti, da paradižnik vsako leto posadite na drugi lokaciji, potem morate pred vsakoletno zasaditvijo poskrbeti, da boste prsti dodali dovolj gnojil in jo pomešali z novo prstjo ali kompostom. 

Premalo ali preveč zalivanja je še ena pogosta začetniška napaka. Paradižniki namreč potrebujejo veliko vode, zato poskrbite, da jih boste redno zalivali. Vendar pa jih po drugi strani ne smete "potopiti". Zgodnji znaki prekomernega zalivanja sadik paradižnika so razpoke na plodovih in izbokline na listih. Če v tleh okoli stebla vidite lužico vode, ki po nekaj urah ne izgine, potem je to znak, da z zalivanjem pretiravate.