Evropske borovnice so majhni, kroglasti sadeži, običajno s povprečnim premerom manj kot en centimeter in okrogle do ovalne oblike. Lupina sadeža je rahlo svetleča ter se spreminja od zelene do roza-vijolične in do temno modre. Pod nežno, tanko lupino se skriva sočen sadež z drobnimi semeni, ki dajejo rahlo zrnato strukturo. Evropske borovnice imajo svetel, rahlo kiselkast okus in tvorijo manjše plodove od grma ameriških borovnic.  

Po čem ločimo ameriške borovnice od gozdnih?

Čeprav si gozdne borovnice delijo ime z ameriškimi, med njimi obstaja kar nekaj razlik, po katerih jih zlahka ločimo. Evropske borovnice se le redko gojijo za komercialne namene, saj so zaradi občutljive, tanke lupine in kratkega roka uporabnosti neprimerne za prevoz. 

Gojene ameriške borovnice so v nasprotju z divjimi evropskimi borovnicami večje, lažje jih je obirati in imajo manj intenzivno modro barvo. So pa gozdne veliko bolj aromatične kot njihove ameriške sorodnice in navadno tvorijo vejico s posameznimi plodovi, namesto da bi se ti združevali v grozd.  

Botanično so gozdne borovnice del rodu Vaccinium, rastejo pa na nizkih, žilavih grmičkih, ki pripadajo družini Ericaceae. Obstaja veliko različnih, tesno povezanih sort jagodičevja, ki izvirajo iz Evrope in so na splošno označene z imenom evropske borovnice, pri čemer je najbolj razširjena vrsta Vaccinium myrtillus. 

V času od pomladi do konca poletja, ko je njihov čas, jih je mogoče tudi kupiti, vendar gre za naravno rastoče borovnice, največkrat nabrane v gozdu. 

Pogoji za rast borovnic

V Evropi borovnica raste predvsem v gozdovih. Obožuje polsenčne lege in kisla, prepustna, humozna tla. Če se odločite za gojenje na lastnem vrtu, morate zanje predvsem pripraviti zemljo. Zgornjo humusno plast je treba zrahljati in zmešati s kislim substratom, kot je substrat za rododendrone. Lesni sekanci iglavcev ali žagovina so prav tako priporočljivi, saj ustvarijo bolj kislo in zračno zemljo. 

Borovnice imajo raje hladnejše podnebje – v toplejših območjih in v času suše in vročine poskrbite, da vroče sonce rastlinam ne povzroči škode.  

Ko se grm v zemlji dobro ukorenini, lahko uspešno raste in proizvaja plodove zelo dolgo, tudi do 30 in več let. Rastlina ima sposobnost razmnoževanja s koreninskimi, plazečimi se poganjki. Ob ugodnih pogojih plodovi dozorevajo vsako leto od sredine julija do nekje konca septembra. 

Kako sadimo borovnice?

Postopek sajenja semen je precej preprost. Semena le potresemo po substratu in rahlo pritisnemo. Po kalitvi postavimo na hladnejše mesto z idealno temperaturo med 15 in 20 stopinj Celzija. Pikirane sadike na prosto sadimo od sredine maja.

Uporaba gozdnih borovnic

V prvi vrsti so borovnice znane kot okusna in zdrava hrana. Primerne so za svežo porabo, lahko jih kuhamo, pečemo, konzerviramo in celo fermentiramo v vino. Antocianini v plodovih so odgovorni za intenzivno modro barvo, hkrati pa dodatno pripomorejo k zdravilni vrednosti.  

Hranilna vrednost borovnic

Gozdne borovnice vsebujejo vitamine A, C in E, nekaj vlaknin ter železo, fosfor, antioksidante, kalij, magnezij in kalcij. Zaradi svoje ugodne hranilne vrednosti se že dolga leta uporabljajo tudi v medicini predvsem za zmanjšanje vnetij in čiščenje prebavnega trakta.