Grah gojimo predvsem zaradi semen, v določenih primerih pa uživamo tudi stroke. Mladi in nežni plodovi in semena so okusni tudi surovi, kasneje pa jih lahko pokuhamo in uporabimo v najrazličnejših jedeh od juh do solat in prilog.  

Kot druge stročnice je tudi grah bogat vir beljakovin, poleg tega pa med drugim vsebuje tudi nekaj sladkorja, škroba in lecitina. Večjo količino lecitina imajo sorte z nagubanim zrnjem, v njih pa se dlje ohrani klorofil, zato so zrela zrna te sorte izrazito zelene barve.

Grah tvori vretenasto korenino, ki prodre globoko v tla, tudi do 120 cm, in je dobro razvejana, zato potrebuje veliko prostora za rast. Višina je odvisna od sorte, nekatere lahko ob opori zrastejo tudi do 2 metra, medtem ko nizke sorte dosežejo do 30 cm. Cvetovi so metuljasti in bele barve. Stroki so različnih oblik, dolžin in širin ter različnih barvnih kombinacij. Tudi število zrn se razlikuje glede na sorto.  

Grah dobro prenaša nizke temperature

Grah uspešno gojimo v hladnem in vlažnem podnebju. Optimalna temperatura za rast in razvoj je 18 stopinj Celzija, za kalitev pa je dovolj že kakšna stopinja nad 4 stopinjami Celzija. Najbolj ugodna je sončna lega, v senci uspeva nekoliko slabše. Vendar pa kljub zgoraj omenjenim temperaturnim pogojem grah prenese tudi krajše obdobje zmrzali.

Bolj kot hladno okolje ga prizadene vročina – vse, kar je nad 30 stopinj Celzija, je lahko ogrožajoče.

Če je mogoče, grah vsako leto posadimo na drugo mesto

Za gojenje te stročnice izberite sončno mesto z dobro drenažo tal. Izogibajte se delu vrta, kjer je bil grah posajen že prejšnje leto. Najboljše je večletno kolobarjenje, saj se lahko škodljivci in bolezni, ki napadajo grah, zadržijo v tleh in tako povzročajo škodo tudi v novi sezoni. V kolikor so tla slabo odcedna ali ob večji količini spomladanskih padavin, morda razmislite o dvignjenih gredicah.  

Semena posadite približno 1 cm globoko in 2 cm narazen. Vrstice naj bodo oddaljene najmanj 7 centimetrov. Večina sort graha za rast potrebuje oporo.  

Grah potrebuje veliko sončne svetlobe in ilovnata tla

Grah potrebuje veliko sončnih žarkov, kar pomeni vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe na dan. Pomanjkanju svetlobe se sicer do neke mere lahko prilagodi, vendar to pogosto negativno vpliva na rast in okus pridelka.  

Poleg svetlobe potrebuje tudi bogata, ilovnata tla z dobro drenažo. Idealna zemlja je rahlo kisla do nevtralna.  

V primeru, da so tla izčrpana, jih je priporočljivo v začetni fazi dobro pognojiti. Dušikova gnojila uporabljamo v manjših količinah in le za oskrbo rastline z dušikom v prvih fazah razvoja.  

Ravno pravšnja količina vode je pri vzgoji graha zelo pomembna

Pravilno zalivanje je eden najpomembnejših dejavnikov uspešne pridelave graha. Ne dovolite, da se zemlja popolnoma izsuši, vendar tudi ne dovolite, da se razmoči. Navadno zadostuje približno en centimeter vode na teden.

Grah je najbolje porabiti čim prej po obiranju

Ko vaša rastlina graha odcveti, preverimo redno, ali so stroki že pripravljeni za obiranje. Večina sort dozori v približno 65 dneh po sajenju. Sladki grah lahko pobiramo, ko se v njegovih strokih pokažejo majhni grahki. Pri sortah, pri katerih uživamo samo notranja zrna, ne pa tudi strokov, prepoznamo dozorelost po debelini strokov.  

Najboljši čas za pobiranje graha je zjutraj. Z rokami nežno zvijte stroke s trt, pri tem pa pazite, da ne poškodujete trt in strokov, ki se še razvijajo.