Jagodičnico prepoznamo po rdečem lubju, rdečih plodovih in belih cvetovih. 

Jagodičnico je mogoče vzgojiti iz semena, vendar pa mnoge drevesnice pri nas ponujajo drevesa manjše rasti, ki so že precej utrjena, zato ni ravno smiselno, da se vzgoje lotimo povsem od začetka. 

Kakšne pogoje za rast potrebuje jagodičnica?

Dobro ukoreninjeno drevo zahteva razmeroma malo vzdrževanja. Vseeno pa upoštevajte nekaj osnovnih nasvetov za vzgojo. 

Jagodičnica ne mara presajanja, ko enkrat preseže višino 30 centimetrov. Gnojenje ni potrebno, če že, za mlada drevesa uporabite minimalno količino gnojila. Po 3. letu naj bi bilo drevo samooskrbno brez nadaljnje nege.

Jagodičnica potrebuje veliko sonca.

Mlado drevo posadite na sonce. Kot domorodna rastlina pacifiškega severozahoda se najbolje obnese v hladnem in vlažnem podnebju, vendar potrebuje tudi neposredno sončno svetlobo, da uspeva. Drevesa brez dostopa do ustrezne sončne svetlobe se bodo začela zvijati in rasti pod kotom, kar še posebno velja za starejše rastline.

Zalivamo le mlada drevesa jagodičnice.

Mlada drevesca redno zalivamo. To je še toliko pomembneje, dokler drevo še vzpostavlja močan koreninski sistem. Ko vaše drevo dozori, ga boste morali občasno zaliti le v vročih in suhih mesecih.

Izogibajte se prekomernemu zalivanju odrasle rastline, da preprečite napad škodljivcev. Drevo je precej nagnjeno h gnitju korenin in glivičnim okužbam. Če opazite bolezen na vejah ali katerem koli delu rastline, takoj odstranite okužene veje s čistimi vrtnimi škarjami.

Ohranjajte ustrezno drenažo tal. Dobro odcedna tla so namreč bistvena za ohranjanje zdrave jagodičnice. 

V času rasti mu zagotovite dovolj prostora. 

Drevesu poiščite ustrezno mesto na vrtu, kjer ne bo oviralo drugih rastlin, in obratno – tudi druge rastline naj ne ovirajo rasti jagodičnice. V svojem naravnem okolju lahko v zreli dobi doseže tudi do 30 metrov, na dvoriščih pa običajno zraste do 15 metrov, kar je še vedno precej visoko. Če ste ga posadili preblizu drugim drevesom, ga bodo ta zasenčila in v začetni dobi jagodičnica ne bo dobivala dovolj svetlobe, kar lahko negativno vpliva tudi na rast plodov.

Jagodičnica tvori okusne plodove, ki spominjajo na gozdne jagode. 

Drevo nima le okrasne vrednosti, ampak tvori tudi užitne plodove, ki so še posebej priljubljeni na Portugalskem. Sadeži, podobni gozdnim jagodam, so veliki približno 2 centimetra, okus in vonj pa je precej sladek in aromatičen. Dozorijo pozno jeseni. Za najboljši okus jih poberite, ko so svetlo rdeči, ne oranžni, kar se zgodi po prvi zmrzali. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja se sadeži tradicionalno uporabljajo za izdelavo likerja in marmelade. Lahko jih uživamo tudi kot sveže sadje, vendar v večji količini povzročajo vrtoglavico in glavobol.