Gozdna jagoda je 'večnorodna' sorta, ki se na odprtih sončnih legah širi prek koreninic. Aktivna rast poteka spomladi in jeseni, poleti in pozimi pa preide v obdobje mirovanja. Cvetovi se pojavijo spomladi, iz njih pa se zgodaj poleti razvijejo majhni užitni in zelo dišeči ter sladki plodovi. Jagode predstavljajo vir hrane tudi nekaterim živalim, vključno z žuželkami ter manjšimi plazilci in sesalci. 

Kako posaditi gozdne jagode?

Gozdne jagode sadimo na enak način kot druge sorte jagod. Lahko jih gojimo v loncu, vendar najbolje uspevajo na gredici. Pri tem bodite pozorni, da jih zaščitite pred pripekajočim popoldanskim soncem.

Rastlino jagode z golo korenino posadite čim prej, da se korenine ne izsušijo. Če želite pridobiti nekaj časa, jo hidrirajte tako, da jo za 10 do 20 minut namočite v vodo – to je priporočljivo storiti tudi tik pred sajenjem. 

Izkopljite široko, plitvo luknjo in na sredini naredite majhen kup zemlje. Vanjo postavite sadiko in razprostrite korenine okoli nje ter pokrijte z zemljo, tako da je vrhnji del koreninskega spleta prekrit z zemljo. Nežno potlačite, da zavarujete rastlino in temeljito zalijte. V kolikor ste korenine prej namakali, z vodo ne pretiravajte. 

Kdaj je najboljši čas za sajenje gozdnih jagod?

Gozdne jagode sadimo pozno spomladi ali od poznega poletja do zgodnje jeseni. S sajenjem počakajte, da spomladi mine nevarnost zmrzali, a temperature še niso previsoke, saj toplo vreme rastlini daje signal za mirovanje. Jeseni pustite dovolj časa, približno dva tedna, da se korenine pred prvo zmrzaljo navadijo na nov življenjski prostor.

Izbira mesta sajenja

Izberite mesto, ki prejme štiri do šest ur sončne svetlobe na dan. Tem rastlinam koristi popoldanska senca, zlasti v vročem poletju, vendar zadostna sončna svetloba izboljša okus plodov. Pazite tudi, da bodo imele dovolj prostora za širjenje. Zemlja naj bo ilovnata, rahlo kisla in dobro odcedna.

Razmik, globina in podpora rastlinam

Gozdne jagode posadite približno 30 centimetrov narazen. Listi naj bodo tik ali malo nad nivojem tal. Za pridelek sadja je koristno, da tla prekrijete z zastirko, ki pripomore k zadrževanju vlage v tleh in varuje sadeže, da bi se dotikali zemlje ter na ta način prej zgnili.

Nabiranje gozdnih jagod

Nabiranje gozdnih jagod je običajno rezervirano za poletne mesece. Vendar pa jih je na nekaterih območjih mogoče nabirati že od aprila. Če ste jih posadili v poletnih mesecih, lahko prve plodove pričakujete že po 30 dneh, pobirali pa jih boste lahko od enega do dveh mesecev. 

Shranjevanje gozdnih jagod

Gozdne jagode so občutljivi in hitro pokvarljivi sadeži, zato jih je priporočljivo porabiti čimprej po obiranju. Najbolje jih je pojesti sveže, lahko pa jih zamrznete in uporabite po potrebi.

Zdravilne lastnosti gozdnih jagod

Sadje je polno mineralov, kot so kalcij, natrij, fosfor in železo. Vsebuje tudi velike količine eteričnih olj in taninov. Polno je vitamina C, salicilne in vinske kisline.

Zdravilne lastnosti gozdnih jagod so poznane že od antičnih časov. Užitni so vsi deli, tako korenine, poganjki in listi kot seveda plodovi. Uporabljajo se za zdravljenje ledvičnih in žolčnih kamnov, proti nespečnosti in za pomiritev ter za izboljšanje prebave in spodbujanje apetita. Gozdne jagode delujejo tudi protivnetno in lajšajo težave pri revmi.