Ste že kdaj pomislili, zakaj po dolgi novoletni noči tako prijajo sarme? Ključ je v zelju, ki je bogato s številnimi koristnimi snovmi in pomaga tudi po prekrokani noči. In če je bilo martinovanje letos prehudo, je krožnik zelja naslednji dan lahko dobra rešitev.

ZA ZDRAVJE

Antioksidanti, ki jih zelje vsebuje, namreč onemogočajo delovanje prostih radikalov in povečujejo proizvodnjo encimov, ki jih telo še kako potrebuje za razstrupljanje.

Zelje sodi med izjemno zdrava živila. Vsebuje veliko vitamina K, C in B6, folno kislino, mangan, kalcij, kalij in magnezij, pa tudi vitamin A, železo in riboflavin. Vse te snovi so ključne za dobro delovanje metabolizma in normalno delovanje živčnega sistema. Visoka vsebnost vlaknin je pomembna za prebavo, antioksidanti pa ščitijo organizem pred prostimi radikali. Zelje je koristno za vse, ki imajo težave z delovanjem srca, težave z vidom ali trpijo za določenimi oblikami raka. Uživanje zelja povezujejo z zmanjšanjem tveganja za razvoj raka na prostati, debelem črevesu in pljučih. Zelje naj bi tudi varovalo pred arteriosklerozo.

Zelje pomaga pri presnovi ogljikovih hidratov. Je nizkokalorično in zato primerno tudi za vse tiste, ki bi se radi znebili kakšnega odvečnega kilograma. Zmanjšuje tudi nivo slabega holesterola v krvi. Spodbuja prebavo in omogoča razvoj zdrave črevesne flore.

OBKLADKI IZ ZELJA

Če imate težave z vnetji, si prav tako lahko pomagate z zeljem. V primeru poškodbe, recimo izvina ali izpaha, si lahko sklep obložite z zeljnimi listi, ki ste jih pred tem malce pogreli, nato pa potolkli ali povaljali z valjarjem za testo. Takšne obkladke lahko pustite na obolelem mestu preko noči, če vam uspe, pa liste po nekaj urah zamenjajte s sveže pripravljenimi. Zelje dobro deluje proti podplutbam. Taki obkladki vam ne bodo pomagali le za zmanjšanje podplutb, temveč tudi pri celjenju ran, pri opeklinah ter celo turih, herpesu, mozoljih …

Obloge na sklepih so priporočljive tudi za vse, ki jih sklepi zatekajo.

V primeru vnetja sečil si oblogo iz zeljnih listov položite na spodnji del trebuha, pri kašlju in obolenju dihal pa na prsi.

Kako ga pripraviti?

Zelje lahko uživate sladko – sveže v solati, dušeno, pripravljeno v pečici … Več receptov najdete TUKAJ. Kislo zelje je lahko odlična priloga, iz njega lahko naredite najrazličnejše juhe, joto, sarme … več receptov najdete TUKAJ.

Zelje uspeva od pomladi do jeseni. Pri sajenju zelja moramo biti pozorni, da sadik ne sadimo preveč skupaj, saj se bodo težko razvile velike zeljne glave, poleg tega pa je ob sajenju preveč skupaj večja možnost za razvoj najrazličnejših bolezni. Vmesni prostor lahko izkoristite za vzgojo hitrorastočih vrtnin.

Dobri sosedje so solata, endivija, blitva, špinača, fižol, grah, zelena, pa tudi jajčevci. Ob zelju lahko posejete tudi ognjič. Vmesni prostor lahko izkoristite tudi za zelišča – meta, timijan, žajbelj, koper, celo koriander, kamilica ob robu in kimelj so ugodni, saj bodo izboljšali okus.

Gredico pognojite že jeseni pred sajenje. Lahko nasujete kakovosten kompost, lahko gnojite s kupljenim gnojilom ali kar gnojem. Gnojiti morate tudi spomladi, gnojilo pa naj vsebuje nekoliko več kalija.  

Zgodnje sorte:

Setev za sadike lahko opravite februarja. Ker kali že pri zelo nizkih temperaturah, za vzgojo ne potrebujete ogrevanega rastlinjaka. V marcu oziroma aprilu sadike posejete na redko – na razdaljo 30–40 cm.

Prve glave režemo lahko že maja. V poletnem času ga režite sproti, da glave ne popokajo.

Pozne sorte

Na gredice jih sejemo od aprila dalje. Konec maja, začetek junija se dodobra razrastejo in tedaj je čas, da jih presadimo. Ker rabijo več prostora za rast, naj bo razdalja med njimi okoli 50 cm. Sorte, ki jih nameravamo kisati (rasti morajo vsaj 90 dni), moramo presaditi najkasneje v začetku julija.

Pozne sorte režemo jeseni, zdržijo pa na vrtu vse do zime.