Gniloba na koncu ploda je najprej videti kot mokro področje na dnu paradižnika, nato pa se tkivo hitro razgradi, prizadeto območje se ugrezne ter postane temno rjavo ali črno in usnjeno. To se lahko zgodi kadar koli, ko paradižnik dozori, najpogosteje pa na prvih paradižnikih v sezoni ali ko pride do daljšega sušnega obdobja.

Gnilobo na koncu plodov povzroča premalo kalcija v paradižnikovem tkivu. Kalcij se v rastlino vnaša skozi korenine, vendar se lahko zgodi, da se kopiči samo v enem delu rastline. To pomeni, da gniloba lahko nastopi tudi, če je v tleh, steblih ali listih dovolj kalcija. Aktivno rastoči deli rastline, kot je plod v razvoju, pa morajo imeti stalno oskrbo s kalcijem.

Neenakomerno zalivanje, prehitra rast, sušna obdobja

Pogoji, ki povzročajo gnitje, so tesno povezani z neenakomerno vlago v tleh skozi celotno rastno sezono. Ker se kalcij v rastlino premakne le z veliko zaloge vlage, se ob suši sadež še naprej razvija, vendar bo nanj vplivalo pomanjkanje kalcija.

Tudi hitra zgodnja rast rastlin lahko povzroči gnitje, ker paradižnik potrebuje kalcij, ko aktivno raste, rastline pa ne morejo dovolj hitro prenašati kalcija do ploda.

Čeprav je težko čakati na tiste prve zrele paradižnike z domačega vrta, je pomembno, da rastlin ne prisilimo v prehitro rast, da se tako izognemo gnilobi. Tudi poškodba korenin lahko povzroči manjši vnos vlage in s tem kalcija. Če gnojite preblizu rastlin ali jih sežgete z gnojilom, tudi lahko zmanjšate vnos hranil in vode skozi korenine. Tudi premočena tla motijo sposobnost korenin, da prevzame hranila.

Pomanjkanje kalcija v tleh

Vrtna tla imajo lahko tudi nizko raven kalcija. To lahko ugotovimo s preskusi tal in to lahko popravimo z dodajanjem apna, toda ne dodajajte apna, ne da bi predhodno testirali tla!

Paradižnik gojite v dobro odcednih tleh z veliko organske snovi s pH tal med 6,5 in 7,5. Uporabite gnojilo in apno – po testiranju tal. Uporabite gnojila z nizko vsebnostjo dušika, vendar visoko vsebnostjo superfosfata, to bo zmanjšalo možnosti za gnilobo.

Čim bolj se izogibajte globokemu pletju okoli rastlin, ko nastajajo plodovi, zlasti v suhem vremenu. Za zatiranje plevela na domačem vrtu običajno zadošča že rahlo strganje zemlje z motiko.

Vzdržujte stalno oskrbo z vlago v tleh. V rastni sezoni, zlasti ko se razvija sadež, paradižnik potrebuje redno in konstantno vlago. Zalivanje s cevjo za namakanje je boljše kot zalivanje z vrha oziroma zalivajte nizko, ne zalivajte listov, stebla in plodov, zalivajte počasi in enakomerno.

Zastirka okoli rastlin

Tudi mulč okoli paradižnika pomaga ohranjati vlago v tleh. Uporabljajte organske zastirke, kot so slama brez semena plevelov, pokošena trava, šotni mah ali sekanci.

Dodate lahko tudi zdrobljene jajčne lupine, vendar ne pozabite, da se te dolgo razgrajajo, so dolgoročnejša rešitev za povečanje ravni kalcija v prsti. Če želite odpraviti pomanjkanje kalcija v tleh, preprosto dodajte nekaj mleka v prahu v vodo, ki jo uporabljate za zalivanje paradižnika. Mleko hitro zagotovi kalcij, medtem ko si jajčne lupine vzamejo čas, da sprostijo kalcij.

Fungicidi in insekticidi kot preventivni ukrepi so za to motnjo neuporabni. 

Vir:  College of Agriculture & Natural Resources