Vsak lastnik vrta ali travnika mora vedeti, da je plevel na vrtu neizogiben. Čeprav imajo nekateri pleveli, na primer regrat, določene prednosti, bodo vseeno ušli izpod nadzora, če jim dovolite, da se prekomerno širijo, to pa lahko pomeni grožnjo ostalim rastlinam. Vrtni plevel ni problematičen le zato, ker moti podobo vrta, ampak tudi zato, ker tekmuje z gojenimi rastlinami, saj jim krade sončno svetlobo, vodo in hranila. Nekatere vrste plevela celo preprečujejo rast ostalih rastlin, ker v prst sproščajo strupene kemikalije. Na srečo se lahko tem nadležnim, zelo obstojnim rastlinam zoperstavimo na okolju prijazen način – z drugimi besedami, ne da bi zastrupili prst, podtalnico, prostoživeče živali in ljudi.

Njivski slak

Ta agresivna trajnica je zelo pogost plevel, ki je tudi strupen. A ne zamenjujte ga z okrasnim slakom, trajnico, ki ima večje in močnejše cvetove. Njivski slak je trdovraten plevel, ki se širi s semeni ali koreninami. Prekopavanje in trganje pa lahko celo pripomoreta k širjenju te rastline, ker korenine zrastejo v nove rastline. 

Širjenje te rastline lahko preprečite z zelo zgodnjim izkoreninjenjem. Za naraven pristop odstranite mlade rastline (približno tri ali štiri tedne po kalitvi), preden postanejo trajnice, in nadaljujte, dokler ne oslabite preostalih korenin. Upoštevajte, da njivski slak obožuje sončno svetlobo, zato je dobro, da tla prekrijete z zastirko.

Mala kopriva

Ta rastlina je eden najpogostejših plevelov in jo pogosto najdemo v bujnih zelenjavnih vrtovih. Nekoč je bila cenjena zaradi hranljivih listov, vendar je izgubila priljubljenost, ko je postala priljubljena špinača. Ta plevel raste zelo hitro in lahko doseže višino skoraj enega metra ter ima drobna, lahka semena, ki jih veter zlahka prenaša. Najboljša rešitev je odstraniti plevel, preden dozori in sprosti semena. Korenina rastline je kratka, zato okopavanje in ročno puljenje nista prezahtevna.

Krvava srakonja

Ta nizkorastoča rastlina se širi s semeni in koreninami, kar ji omogoča, da tvori prave "nasade". Uspeva na skoraj vseh območjih in raste od pomladi do poletja, ko so tla topla. Ker je enoletna rastlina, pozebe ob prvi zmrzali, vendar se je takrat novo seme morda že razpršilo in čaka na kalitev, semena pa lahko v tleh ostanejo tudi do tri leta.

Pomembno je, da ta plevel zatiramo, ko je trava še mlada, preden semeni. Redno jo kosite, da preprečite cvetenje in nastanek semen. Poskusite tudi mulčiti, kopati in ročno odstranjevati stebla, da jo boste imeli pod nadzorom. 

Regrat

S svojimi užitnimi listi in lepimi rumenimi cvetnimi glavicami je spomladi res lep in seveda tudi zelo okusen. Toda regrat ima semena, ki jih prenaša veter, in se lahko oprašuje sam, to pa pomeni, da je za nadaljnje razmnoževanje potreben le en cvet. Poleg tema ima tudi precej globoko korenino, kar pomeni, da je zelo verjetno, da bo zrasel nazaj.

Ročno puljenje stebel ali okopavanje je zaradi globokega koreninskega sistema pogosto neuporabno, razen če ga redno ponavljamo. To delno deluje pri zelo mladih rastlinah. Če ga imate na vrtu, je učinkovita debela plast (7,5 cm) zastirke, pa tudi odstranjevanje rumenih cvetov, preden odvržejo semena po vašem vrtu. Za naravni odganjalec plevela lahko poskusite zmešati eno žlico biološko razgradljivega detergenta za posodo, 1/4 skodelice limonovega soka in en liter kisa. Mešanico dajte v razpršilnik in poškropite tako, da temeljito pokrijete liste. Če se regrat v nekaj urah ne skrči, postopek ponovite.