Kamelija izhaja iz družine čajevcev, ki jo sestavljajo grmičaste ali drevesaste rastline, večinoma iz jugovzhodne Azije, najbolj znani pa sta kitajski in indijski čajevec. Zaradi lepih in izrazitih cvetov je priljubljena okrasna rastlina tudi pri nas.  

Na naših vrtovih se najpogosteje znajde kot grmovnica, nekatere vrste pa lahko zrastejo tudi prek 10 metrov in tvorijo obliko drevesa. Njen koreninski sistem je zelo razširjen, sestavljen pa je iz ene glavne korenine s številnimi manjšimi in razvejanimi koreninicami. Steblo je pokončno in pri večini kamelij sčasoma oleseni. Listi so temno zeleni, gladki in sijoči ter na robovih rahlo nazobčani.

Cvetovi so veliki in podobni vrtnicam z velikim in izstopajočim rumenim pestičem na sredini. Najdemo jih v različnih barvnih odtenkih, vse od bele do rožnate in včasih celo rumene.  

Kamelijo lahko posadimo v katerem koli letnem času, presajanju se izogibamo le v vročih poletnih mesecih.  

Kamelijo je priporočljivo saditi v bogato, vlažno zemljo na polsenčnem mestu. Če se odločimo za več grmov, med rastlinami pustimo vsaj meter in pol, saj bi sicer med seboj morale tekmovati za vodo in hranila. Zaradi enakega razloga jih raje ne sadimo v bližino večjih dreves.

Najprimernejši čas za presajanje je jesen, ko so tla še topla, saj imajo tako korenine čas, da se pred zimo okrepijo, vendar pa so razmeroma precej trdožive in jih zelo verjetno tudi presajanje v drugih letih časih ne bo usodno prizadelo.  

Dobro uspevajo v kislih tleh. Pri sajenju pazimo, da koreninskega sistema ne zakopljemo pregloboko v tla. V ugodnih pogojih je kamelija rastlina, ki jo je enostavno vzdrževati in z njo nimamo praktično nobenega dela. Obrezovanje potrebuje le po potrebi za odstranjevanje odmrlih vej. 

Dobro uspeva v delni senci

Kamelija uspeva v delni senci, kjer ima na voljo veliko neposredne sončne svetlobe. V naravi jih najdemo na primer v podrastju pod visokimi zračnimi drevesi. Nekatere sorte, denimo Camellia sasanqua, potrebujejo več sonca kot Camellia japonica.

Zemlja mora biti ves čas vlažna

Zalivamo jih po potrebi, kar pomeni, da mora biti zemlja stalno vlažna. Sušna obdobja, ki se pojavijo med razvojem popkov, negativno vplivajo na rast cvetov. Poleg tega so rastline, ki so izpostavljene suši, bolj dovzetne za okužbo s tako imenovanimi pršicami prelkami. V kolikor kamelija ni posajena na prostem in ne dobi dovolj dežja, jo zalivamo dvakrat tedensko.  

Pri zalivanju pazimo, da substrat nikoli ni premoker, saj lahko preveč vlage v predelu korenin privede do gnitja. Za zalivanje uporabimo postano vodo iz pipe, ki vsebuje čim manj klora, vodni kamen pa se je usedel na dno posode. Še najbolj ugodno je zalivanje z deževnico.  

Prst naj bo rahlo kisla in dobro odcedna

Kamelije potrebujejo dobro odcedna in rahlo kisla tla. Idealen pH tal je med 6,0 in 6,5. Če je zemlja preveč zbita in glinasta, bo najverjetneje težava v slabi drenaži. V tem primeru morda raje razmislite o gojenju v loncu.  

Izogibamo se gnojenju po avgustu

Kamelije po potrebi gnojimo od zgodnje spomladi do sredine poletja. Pri tem uporabimo gnojilo, bogato z dušikom, kot je 12-4-8 ali 16-4-8. Hranjenju od avgusta naprej se izogibamo, saj lahko nizke temperature poškodujejo nove poganjke.

Kamelijo lahko gojimo tudi v loncu

Če se odločimo kamelijo namesto na prosto posaditi v lonec, je ne postavljamo v ogrevane prostore, saj toplota povzroči, da odvrže vse popke, kar pomeni, da ne moremo pričakovati niti cvetov. Pozimi jo tako raje postavimo v garažo ali drug neogrevan prostor, v kolikor se bojimo, da bi jo zunanji mraz lahko prizadel.