Kobulnice, ki jih prištevamo med zelenjavo, so peteršilj, zelena, pastinak in korenje. Med začimbe se uvrščajo kumina, janež, luštrek, koriander in koper ali koperc, kot tudi pogosto slišimo. Tokrat bomo predstavili nekatere manj znane vrste kobulnic.

Sladki komarček

V nasprotju z navadnim, sladki komarček naredi gomolj, ki ga nato svežega lahko narežemo v solate, medtem ko se podušen pogosto pojavi v kombinaciji z ribo. Morda tudi zato, ker izvira iz Sredozemlja.

Kupljene sadike posadimo pozno spomladi ali zgodaj poleti, paziti je treba, da je med njimi dovolj prostora, sicer jih je treba kasneje redčiti. Izberite sončno mesto, ki je zavarovano pred vetrom. Komarček je precej odporen na sušo, zato pazimo, da ga ne zalivamo preveč. Užitni so tako listi, semena kot seveda odebeljen nadzemni del. Če želite, da komarček naslednjo pomlad spet začne rasti, korenine pustite v zemlji in odrežite le odebeljeni del stebla, ki je pravzaprav gomolj. 

Pastinak

Enako kot korenje je tudi pastinak odličen pečen v pečici. Konec koncev je tudi videti kot belo korenje, le okus je nekoliko drugačen. Pastinak potrebuje sončno lego, enako kot sladki komarček, in je precej enostaven za gojenje. Pravzaprav ga lahko pustite v zemlji, dokler ga ne potrebujete v kuhinji. Sadi se marca ali aprila, najbolje s semeni. Ko je vroče, pazite, da je prst ves čas enakomerno vlažna – da se torej ne izsuši in jo nato obilno zalijete. Pastinak je primeren za uživanje, ko listi porumenijo in ovenijo. Čez zimo ga lahko skladiščimo praktično do novega pridelka.

Koper

Koper je začimbna rastlina, ki lahko uspeva tudi v posodi. Seje se marca ali aprila. Za rast izberite sončno mesto, saj sence ne prenaša dobro, prav tako pa ne mara niti vetra. Zalivajte tako, da se prst nikoli ne izsuši, a hkrati ni prenamočena. Pazite, da hitro odstranite cvetove, preden se spremenijo v seme, sicer se bo koper naglo sam širil naprej.

Koper je nepogrešljiv pri vlaganju v kis, predvsem kumaric. Odlično se poda k ribam, predvsem lososu, doda se lahko tudi krompirju ali rižu, k juham in solatam ter zelenjavnim prilogam, kot so rdeča pesa, grah in šparglji. Svežega lahko hranite v hladilniku dva do tri tedne. Lahko ga zamrznete ali posušite za kasnejšo uporabo. 

Koriander

S priljubljenostjo azijske kuhinje se je tudi v Evropi začel pogosteje gojiti koriander. Semena se sejejo od marca do avgusta. Najraje ima rahlo senco in nekoliko hladnejše mesto. Običajno se goji v posodah na terasi, balkonu ali okenski polici. Na ta način ga je mogoče tudi umikati pred močnim direktnim soncem. Od spomladi naprej lahko koriander kupite tudi kot sadiko in doma presadite v večjo posodo. Pazite, da prst ne postane suha, vendar to ne pomeni, da pretirano zalivate. Kot pri kopru so tudi pri koriandru užitni tako listi, ki se najpogosteje uporabljajo, kot tudi semena in cvetovi.  S slednjimi lahko na primer okrasite solate. Ko se spremenijo v semena, lahko te posušite in nato shranite v nepredušno zaprti posodi. Lahko jih kot začimbo uporabljate cele ali jih zmeljete.

Luštrek

Večinoma se uporablja njegove liste, ki se podobni peteršilju in se jih nasekljane lahko dodaja solatam, juham in enolončnicam. Lepo se poda tudi s krompirjevimi in jajčnimi jedmi. A ko začne rastlina cveteti, listi niso več uporabni, ker postanejo grenki. Semena je mogoče uporabiti pri peki na podoben način kot semena komarčka.

Semena lahko v posodo posadite spomladi, na vrt ga prestavite pozno spomladi ali zgodaj poleti. Ali si prihranite čas in kupite sadike. Pazite, da semen ne posejete preveč na gosto, saj iz njih zraste precej velika rastlina. 

Luštrek ima najraje sončen prostor, a prenaša tudi delno senčno lego. Prst naj bo vedno vlažna, ne pa namočena. Če ne želite, da ponovno zaseje sam, odstranite cvetove, preden se spremenijo v semena. Ta lahko prav tako posušite.