Lesni pepel vsebuje približno 25 % kalcijevega karbonata, 3 % kalija in druge koristne elemente, kot so fosfor, mangan in cink. Fosfor je koristen pri obarvanju cvetov in okusu plodov skupaj s kalijem, ki je koristen pri rasti in gojenju. V lesnem pepelu je tudi več drugih elementov, kot so magnezij, železo, baker, bor itd. Te vsebnosti se lahko razlikujejo glede na vrsto lesa, ki ga uporabljate za zgorevanje.

Vrsta lesnega pepela, ki se uporablja

Še nekaj, kar morate vedeti, je, da pepel, ki nastane pri obrezovanju sadik, vsebuje večji delež kalija in drugih elementov v sledovih, starejši les pa manjšo koncentracijo hranil. Pri ekološkem vrtnarjenju je dovoljena uporaba pepela iz drv ali palet, vsekakor pa se morate izogibati pepelu, ki nastane pri zgorevanju kartona, barvanega lesa ali lesa, obdelanega s kemikalijami.

Uporabite lahko tudi pepel iz oglja, vendar se izogibajte pepelu iz premoga, ker vsebuje večjo količino kovin. Pepel lahko shranite za dlje časa, tako da ga zapakirate v papirnate vrečke ali zaprte nepredušne vrečke, ki ga bodo zaščitile pred vlago.

Kako uporabiti lesni pepel na vrtu?

Lesni pepel raztrosite neposredno na zemljo po zelenjavnih površinah pozno pozimi v količini 50 do 70 gramov na kvadratni meter. V manjši količini pa ga lahko uporabljate v katerem koli letnem času.

Izboljša kompost

Uporaba lesnega pepela je odlična pri pripravi komposta. Pepel dodaja mikrohranila ter majhno količino kalija in fosforja, vendar se zaradi njegove sposobnosti spreminjanja pH tal izogibajte prekomerni uporabi. Torej, medtem ko nabirate kompost, potresite nekaj pepela po vsakih 6 cm plasti. Če je vaš kompost bogat s sadnimi olupki in drugimi kislimi odpadki, povečajte količino pepela.

Odganja škodljivce in žuželke

Če ga uporabljate previdno, lahko pepel nanesete tudi za odganjanje škodljivcev, kot so polži, saj črpa vodo iz njihovih teles. Raztresite ga po vrtnih gredicah ali ob vznožju dreves, ki jih želite zaščititi pred nezaželenimi škodljivci. Izogibajte se debelemu sloju in ga potresite v tanjšem sloju, saj njegovo kopičenje poveča raven pH in soli v tleh.

Na kaj je treba biti pozoren

Ne mešajte lesnega pepela z dušikovimi gnojili, kot so amonijev sulfat, sečnina in amonijev nitrat. Ta gnojila oddajajo plin amonijak, ko pridejo v stik s snovjo z visokim pH, kot je lesni pepel.

Ne nanašajte ga na sadike.

Med dežjem ne nanašajte in puščajte lesnega pepela, saj se bo v nasprotnem primeru njegov bistveni element kalij, ki je koristen pri tvorbi cvetov in plodov in je na voljo v topni obliki, obrisal.

Ne nanašajte ga na vrtnice, rododendrone, azaleje in krompir.

Povzeto po balconygardenweb.com.