Paradižnikovi listi in njihova strupenost

Zadržanost glede uživanja listov paradižnika najverjetneje v veliki meri izhaja iz tega, da je rastlina del družine razhudnikov. Medtem ko ta družina združuje različne strupene, lahko tudi smrtonosne rastline, paradižnik ni ena izmed njih, čeprav vsebuje nekatere podobne snovi. 

Listi paradižnika imajo zelo oster vonj, kar mnoge odvrne. V povezavi s kulinariko jih ne zasledimo prav pogosto, niti jih ni mogoče kupiti ali zaslediti v receptih. 

Kakšni so dokazi za (ne)strupenost listov paradižnika?

Del strahu okoli tega dela paradižnika izhaja iz dejstva o vsem znani prisotnosti solanina, alkaloida, ki ga najdemo tudi v krompirju. 

Ali obstajajo trdni dokazi, ki podpirajo trditev, da bi paradižnikove liste prav zares lahko jedli? Glede na doslej izvedene raziskave, ki jih ni prav veliko, večina strokovnjakov stvar nekoliko obrne, ko pravi, da je preprosto malo dokazov, ki podpirajo prepričanje, da so listi paradižnika strupeni.

Ne glede na to, ali so govorice resnične ali ne, je strah, da bi se z njimi zastrupili torej do neke mere razumljiv in utemeljen. Paradižnik je član družine 'Solanaceae' in je kot tak soroden jajčevcem, krompirju in seveda smrtonosni volčji češnji. Vsi ti 'bratranci' proizvajajo toksin, imenovan solanin. Ta strupeni alkaloid je del obrambnega mehanizma rastlin, zaradi česar so neprivlačne za živali, ki bi jih zamikalo, da bi rastline požrle. Vsi deli teh rastlin vsebujejo solanin, vendar so največje koncentracije ravno v listih in steblih.

Brigita Šušteršič, strokovnjakinja za vrt, pravi, da listi paradižnika zaradi vsebnosti solanina niso užitni: ''So pa super za pripravo naravnega škropiva proti kapusovemu belinu. Prav tako zdrave liste paradižnike polagamo pod paradižnik, saj je sam sebi najboljše gnojilo, ali pa med kapusnice, zaradi že prej omenjenega kapusovega belina. Vonj mu namreč smrdi.''

V čem je torej skrivnost, da liste paradižnika pod določenimi pogoji vseeno lahko uživamo?

Danes se paradižnik oglašuje kot izjemno zdrav vir hrane, predvsem zaradi visoke koncentracije likopena, antioksidanta, ki dokazano zmanjšuje tveganje za nastanek raka in srčno-žilnih bolezni. Čeprav je res, da so paradižniki člani družine razhudnikov, dejansko proizvajajo nekoliko drugačen alkaloid, imenovan tomatin. Tomatin je tako kot solanin strupen, vendar manj. Če pa ga zaužijemo v izjemno velikih odmerkih, lahko povzroči težave s prebavili, jetri in celo srcem. Največja koncentracija je v listih, steblih in nezrelem sadju, zreli rdeči paradižniki pa imajo zelo nizke odmerke tomatina. To pa ne pomeni, da bi se morali izogibati zelenim listom paradižnika. Da bi človek zares občutil neprijetne posledice, bi moral zaužiti res veliko količino listov.  

Paradižnikovi listi v nasprotju s splošnim prepričanjem niso nevarni za uživanje

Listi paradižnika so torej v osnovi strupeni, a tako kot pri mnogih drugih rastlinah in zelenjavi je vse odvisno od zaužite količine. Obstaja veliko živil, ki so lahko škodljiva, če jih uživamo v velikih količinah. Ko govorimo o listih paradižnika, je ta meja pri večini ljudi presežena po približno 900 gramih zaužitih listov. 

Čeprav listi nimajo tako sladkega in prijetnega okusa kot rdeči sadeži, sta njihova okus in vonj pravzaprav precej podobna.

Nezreli zeleni paradižniki prav tako vsebujejo alkaloide, čeprav se ravni le-tega z zorenjem paradižnika zmanjšujejo. Kljub temu marsikdo tudi zelene dele paradižnika ali pa krompirja preprosto spregleda in jih za razliko od listov uživa brez pomisleka. 

Morda bo predsodek uživanja paradižnikovega listja sčasoma minil in se bo v prihodnosti pogosteje znašlo v kozarcu poleg listov lovora in drugih začimb, a zaenkrat je, četudi brez dokazov o resni škodljivosti, večina sveto prepričana v njegovo škodljivost. 

Nik Marolt, tekmovalec pretekle sezone največjega kuharskega tekmovanja MasterChef, je velik zagovornik naravnega načina življenja in zagrizen vrtičkar, z uživanjem listov paradižnika pa ima kar nekaj izkušenj in, kot pravi, je sam o tem veliko prebral, preizkusil in nikoli ni imel nobenih težav: ''Kar sem ugotovil, je, da je dejansko solanin prisoten povsod, tudi v plodovih paradižnika, krompirja itd., vendar v dovolj majhnih količinah. Bral sem, da naj bi za prve znake zastrupitve morali pojesti pol kile surovih paradižnikovih listov, kar je precej. Ko se ti kuhajo, se solanin raztopi v vodi in ga določen del tudi speremo ven, kar še poveča dozo. Jaz po zaužitju listov nikoli nisem imel težav, morda pa za koga drugega to ne bo res. Sploh pri preizkušanju novih stvari sem tudi sam vedno previden, neznano stvar preizkusim najprej v malih količinah in nato večjih (seveda po tem, ko preverim, ali je sploh užitno).'' 

Na koncu pa še doda, da je pri takšnih stvareh treba biti previden, čemur se pridružujemo tudi mi – bodite zmerni, z uživanjem listov paradižnika ne pretiravajte in vedno upoštevajte svoje zdravstvene posebnosti.