Samice v zemljo odlagajo jajčeca.

Ličinke majskega hrošča prezimijo v tleh in začnejo intenzivno iskati hrano, ko temperatura tal doseže 8 do 10 stopinj Celzija. Hranijo se na primer z gomolji krompirja, na površini katerega povzročajo nepravilne ugrize. So bele barve z rjavo glavo in tremi pari zelo razvitih nog, zaradi upognjenega, zvitega telesa pa se jih je prijelo ime – grčice.

Odrasle žuželke se pojavijo aprila, ko temperatura zraka preseže 20 stopinj Celzija. Največ jih je opaziti v maju. Te se hranijo z listi dreves in grmovnic. Od sadnih vrst se najraje lotijo češnje, marelice, robide, maline in jagod in v skrajnem primeru lahko povzročijo celo, da rastlina izgubi vse liste. 

Naravni zaščitni ukrepi

Kar se tiče zaščite, je priporočljivo sprva poskusiti z naravnimi ukrepi. V kolikor je mogoče, se poskusite izogniti kemičnim preparatom, ki rušijo biološko ravnovesje, saj majski hrošč – čeprav napada vašo zelenjavo – v le redkih primerih povzroči večjo škodo. 

Prav tako so majski hrošči pomemben člen v biološki verigi in hrana številnim pticam, njihovi naravni sovražniki pa so tudi ježi, krti, rovke, vrabci in škorci.

Rastline, ki privabljajo koristne in odganjajo škodljive insekte

Majske hrošče odganja česen, zato ga je priporočljivo saditi kot vmesni posevek na gredice, čeprav se lahko v nekaterih primerih lotijo tudi tega. Ker imajo izredno radi korenine solate, lahko te uporabimo kot vabo in jih posejemo na robove gredic, s čimer škodljivce odvrnemo od preostalih vrtnin.

Če gre za nekaj primerkov majskega hrošča ali njegove ličinke, jih v nasadu ali zelenjavnem vrtu lahko izkopljemo ali poberemo ročno, priporočljivo pa je tudi pogostejše rahljanje in okopavanje zemlje.

Alternativa insekticidom so entomopatogene ogorčice

Med alternativami insekticidom za zatiranje talnih škodljivcev na kmetijskih kulturah se zelo uspešno uporabljajo entomopatogene ogorčice. 

Gre za majhne organizme, ki so navadno naravno prisotni v tleh in na majske hrošče delujejo parazitsko. To pomeni, da skozi telesne odprtine vstopijo v telesno votlino, se tam razmnožijo, sprostijo simbiotsko bakterijo in nato agresivno izstopijo, kar povzroči smrt škodljivca. Za ljudi so povsem neškodljive, s površine zelenjave pa jih preprosto speremo z vodo. 

Za boj proti majskim hroščem in njihovim ličinkam jih lahko dodatno vnesemo v zemljo in tako pospešimo proces propada škodljivcev. 

Kemično zatiranje se izvaja v izjemno redkih primerih

V nasprotju s škodljivci, ki poškodujejo nadzemne dele rastline in jih zlahka odkrijemo in kurativno zatremo, preživijo vse ali večino svojega življenja v tleh in jih je težko pravočasno odkriti, zato je zatiranje potrebno preventivno – pred ali v času setve. Če se škoda pojavi po setvi ali vzniku posevka, ni možnosti za zatiranje.