Njena domovina je Amerika, a uspeva tudi v Evropi
Maclura pomifera, sorodnica murve, je dobila ime po škotskem geologu Williamu Macluri, ki je v 19. stoletju izdelal prvi geološki zemljevid Severne Amerike. Latinska beseda pomifera je sestavljena iz korena 'pomi', ki pomeni sadje ali jabolko, ter 'fer', kar pomeni nositi. V preteklosti so jo zaradi bodičastih vej ameriški kmetje postavljali namesto žičnatih ograj okoli svoje posesti. V Evropo so jo prinesli leta 1818 in glede na to, da je izjemno nezahtevno drevo, najverjetneje ni bilo niti vprašanje, ali se bo tu tudi obdržala.
Maklura je zelo odporna na neugodne razmere. Pozimi prenese temperaturo celo do minus 27 stopinj. Je hitro rastoča in obožuje sonce, nekoliko manj pa ji ustrezajo senčne ali polsenčne lege. Njen koreninski sistem je tako močan, da lahko korenine zrastejo tudi do 8 metrov v globino, v plitvih tleh pa se le-te razširijo po površini.
Cveti od aprila do junija, cvetovi pa se združujejo v socvetja
Dvodomno drevo, kar pomeni, da so moški in ženski cvetovi zbrani na ločenih rastlinah, ima preproste ovalne liste, ki se izmenično vrstijo vzdolž stebel. Nežni beli cvetovi, iz katerih se rodi sadež in na videz spominjajo na tiste, ki jih spomladi najdemo na jablani ali češnji, se združujejo v socvetja. Velik rumenozelen naguban plod v premeru meri približno 13 cm in vsebuje mlečni sok, ki lahko povzroči neprijeten občutek na koži.
Drevo zraste do 15 m visoko ter tvori široko in razvejano krošnjo. Deblo ima premer do 90 cm, lubje je temno oranžno in globoko razbrazdano. Mlade veje so sprva svetlo zelene, rahlo dlakave, kasneje pa porjavijo.
Ne bodite presenečni, če boste opazili veverico, ki je semena maklure
Sadež, ki zraste na makluri, ni užiten za ljudi, prav tako pa se ga izogiba večina živali, izjema so le veverice, ki obožujejo njegova semena. Predvidevanje, ki so ga postavili znanstveniki, pa je, da so se z njim hranili starodavni izumrli kopenski lenivci, ki so živeli pred približno 10.000 leti.
Les divje pomaranče ima na trgu visoko vrednost
Les maklure je zelo cenjen tako zaradi lepote kot njegovih uporabnih lastnosti. Med slednje zagotovo sodi trdnost in prožnost obenem. Poleg tega ima rumenooranžen les fino do srednje grobo teksturo in visok naravni lesk. Njegovo lepoto prekaša le njegova praktičnost. Ameriški staroselci so ga tradicionalno uporabljali za izdelavo lokov, poleg tega pa je odličen tudi za drva, saj proizvaja izjemno veliko toplote.
Vzgoja drevesa je enostavna
Divjo pomarančo ali makluro zlahka vzgojimo iz semen ali podtaknjencev. Nekoliko zahtevna naloga je lahko odstranjevanje semen iz sadeža, vendar pa za to obstaja učinkovit trik. Plodove, ki jih drevo odvrže, pustimo, da zmrznejo, saj nizke temperature olajšajo odstranjevanje semen. Nato jih posadimo v lonček ter hranimo v zaprtem prostoru, dokler ni primeren čas za sajenje na prostem.
Če boste izbrali mesto, kjer so tla dobro odcedna, ter poskrbeli za ustrezno namakanje ter bo maklura prejela dovolj sonca, bo kmalu postala zdravo in močno drevo.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV