Maslene buče pobiramo pozno poleti in jeseni, na hladnem in temnem mestu pa jih lahko hranimo praktično vse do pomladi. Najbolje bo, da izberete takšno s čim bolj čvrsto lupino nekoliko temnejše bež barve in brez vidnih poškodb, ki bi lahko povzročile gnitje in hitro propadanje pridelka.  

Maslena buča je kraljica jesenske kuhinje

Kot vse zimske buče so tudi maslene buče razmeroma enostavne za gojenje. Njeno meso oranžne barve ima okus, ki spominja na lešnike. Dlje ko stoji v skladišču, intenzivnejši je okus. Sicer je precej sladka in zato priljubljena v sladicah.

Hranilna vrednost maslene buče

Maslena buča velja za enega izmed najbolj zdravih jesenskih plodov, saj vsebuje kar 87 odstotkov vode, poleg tega pa je bogata z minerali, vlakninami in vitamini, med katerimi izstopa vitamin A. Bolj ko je meso maslene buče intenzivno obarvano, večja je količina slednjega. Na 100 g ima buča le 37 kalorij.

Shranjevanje pridelka

Da bi jo ohranili čim dlje, jo je treba obirati s steblom. Tako bomo preprečili prehitro izsušitev in nastanek rane, ki bi lahko vodila do povzročiteljev bučne gnilobe. V hladnem in suhem prostoru jo lahko hranimo do devet mesecev, narezano v hladilniku pa do enega tedna. Dolgo obstojnost ji omogoča trda lupina, znotraj katere se skriva mehko in okusno meso.  

Uporaba v kulinariki

Zaradi svoje svilnate teksture je idealna za pripravo kremnih juh. Ne le užitna, ampak celo zelo okusna so tudi njena semena.  

Recept za okusno gratinirano bučo najdete TUKAJ.

Če bučo olupimo in narežemo na rezine, jo lahko spečemo kot sladko ali slano različico. Za sladko različico bučo pokapamo z oljem, sladkorjem in začimbami po izbiri. Za slano različico prav tako dodamo nekaj olja, solimo in začinimo. Polovičke bučk lahko napolnimo z različnimi nadevi in spečemo. Zaradi vseh omenjenih pozitivnih lastnosti sta bučna kašica ali pire več kot primerna začetna hrana pri dojenčkih.

Gojenje maslene buče

S sajenjem maslene buče se nikar ne prenaglite, saj ima ta sorta še posebej rada toploto in sončno svetlobo. V rastlinjak ali drug ogrevan prostor jo lahko posadimo že med februarjem in marcem, če se odločimo za zunanjo gredico, pa v mesecu maju, ko mine nevarnost zmrzali.  V nobenem primeru temperatura med kalitvijo ne sme pasti pod 12C. Poleg ustrezne temperature bodite pozorni tudi na zadostno razdaljo med rastlinami – priporočljivo je pustiti vsaj dva metra razdalje.