Naučite se zalivati globinsko

Rastline je mogoče pripraviti, da lažje preživijo obdobja, ko je vode premalo. To storite s tako imenovanim globinskim zalivanjem, ki povzroči, da razvijejo močnejši in globlji koreninski sistem. Zaradi tega lažje kljubujejo suši.  

Globinsko zalivanje pomeni, da zalivate manjkrat, a takrat obsežneje. To je učinkovitejše kot večkratno zalivanje z manjšimi količinami vode, zaradi česar rastline razvijejo plitvejši in šibkejši koreninski sistem. Zalivate lahko enkrat na teden ali na deset dni. In seveda vedno zalivate pri delu, kjer se rastline dotikajo prsti, saj vodo potrebujejo korenine, ne listi.

Nekatere rastline vodo potrebujejo bolj nujno

Rastline so različno trpežne. Nekatere sušo prestanejo lažje, druge prej pokažejo znake stresa. Opazujte jih in spoznajte njihove lastnosti. Ko je suša, boste tako vedeli, za katere rastline morate nujno porabiti dragoceno vodo, pri katerih po drugi strani lahko malo počakate in jih zalijete kasneje.

Če začne listje veneti, je čas za zalivanje. Znak je tudi porjavitev njihovih robov in to, da niso več mehki. Tako rastline pokažejo, da vodo že res potrebujejo.

Odstranjevanje plevela postane pomembnejše

Ko je sušno vreme, boste morda manjkrat zalivali – a po drugi strani bi morali skrbneje odstranjevati plevel. Tudi slednji je rastlina in se bori za svetlobo, hranila in seveda – vodo. Če plevela ne bo, bodo vodo dobile tiste rastline, ki jim je dejansko namenjena.

Odstranjujte odcvetele cvetove

Prav tako redno odstranjujte cvetove, ki so odcveteli. Ne dovolite, da se spremenijo v seme. Za ta proces namreč rastline porabijo kar nekaj energije in vode. Ko slednje primanjkuje, želite, da jo porabijo samo za svoje vzdrževanje oziroma rast in za prav nič drugega.

Ne gnojite

Gnojenje pospešuje rast, hitrejša rast pomeni, da rastline potrebujejo več vode. Ko je suša, jim dovolite, da rastejo počasneje. Še vedno bodo rasle, le ne bodo potrebovale toliko vode, kot bi je sicer.

Zbirajte deževnico

V obdobju suše je seveda ne bo, a najdite sistem, da deževnico zbirate, dokler je. In jo seveda tudi sicer porabljajte za zalivanje. To bo še zmanjšalo vaš račun za vodo.

Zbirajte vodo, ki bi sicer šla v nič

Kaj se zgodi, ko se začnete tuširati? Koliko vode steče, dokler ni temperatura ustrezna? Uporabite vedro in to vodo ujemite. Prav tako lahko za zalivanje uporabite vodo, v kateri ste denimo kuhali testenine. Le ohladite jo.

Zalivajte zgodaj zjutraj

Da bi preprečili, da bi voda izhlapela, preden jo rastline lahko izkoristijo, v vročem obdobju vedno zalivajte zelo zgodaj zjutraj. Tudi zvečer je sicer hladneje, a takrat ni primeren čas za zalivanje, saj ostanejo listi mokri celo noč, kar lahko vodi v pojav bolezni. Če res ne morete zalivati zjutraj, to storite čim bolj zgodaj zvečer, ko bo izhlapevanje nekoliko manjše kot popoldne, a se bo hkrati listje posušilo.

Mulčenje

Še en način, kako lahko čim bolj izkoristite vodo, ki je na voljo. Mulčenje pomeni prekrivanje tal z materialom, ki izboljša izkoristek vode v prsti, poleg tega slednjo ščiti pred neposrednim močnim soncem, torej ostaja hladnejša. Ščiti tudi pred vetrom in izsušitvijo zaradi tega. Za povrh nastane manj plevela, kar je še en – že omenjen – način, da je voda, ki je na voljo, čim bolje porabljena. Za mulčenje je sicer mogoče uporabiti marsikaj – od komposta do slame in še česa.

Senca

Poskrbite v vročem vremenu za senco. Rastline v koritih lahko v senčni del umaknete, na vrtu pa lahko nad rastlinami razpnete platno.

Sadite bolj skupaj

Veliko rešitev se res nahaja že na stopnji načrtovanja. Rastline, ki ste jih posadili bolj skupaj, bodo s svojimi listi senčile prst okrog sebe tudi za sosede.

Takoj poberite pridelek

Ko so plodovi zreli, jih pri priči poberite. Tudi tako razbremenite rastline, da lažje prebrodijo zanje težji del leta, ko je vode manj.