Andski krompir je zanimive oblike, poleg tega pa je enostaven za pripravo in prijeten na okus. Je trajnica, ki daje živobarvne, grobe, voskaste gomolje, ki jih obiramo zgodaj pozimi. Na mnogih območjih se uporablja kot pridelek za podaljšanje sezone, ko zmanjka krompirja. 

V nasprotju s svojim imenom oka ni sorodnica navadnega, niti sladkega krompirja. Pravzaprav je precej bližje zelnati rastlini domači kislici. 

Užitni pa niso le gomolji, ampak tudi zeleni listi

Četudi vam gomolji oke ne dišijo, si kot lepa zelena rastlina zasluži mesto na vašem okrasnem vrtu. Listi spominjajo na kislico, pozno jeseni pa se razvijejo še ljubki rumeni cvetovi. Čeprav oka daje izjemno dober pridelek, je izven Andov še vedno precej slabo poznana. V zadnjih nekaj letih je v Evropi sicer pridobila na popularnost, tako da je tudi pri nas mogoče dobiti nekaj različnih sort. 

Vse dele rastline lahko uživamo surove ali kuhane. Gomolje pripravljamo na podoben način kot krompir, poleg tega pa se dobro obnesejo tudi kot nadomestek korenja in drugih korenovk.

Liste lahko uživamo surove in dajejo kiselkast okus, podoben drugim kislicam. Stebla so užitna, čeprav so bolj trpka kot gomolji. 

Je nezahtevna za vzgojo in uspeva tudi v pogojih, ki jih večina drugih poljščin ne bi prenesla.

Dobro uspeva na nadmorskih višinah, ki so previsoke za večino drugih vrtnin, in dobro obrodi tudi na revnih tleh. Prednost imajo rahla bogata tla s pH vrednostjo med 5,7 in 7,5.

Za dober pridelek je pomembna dolga jesenska sezona. Gomolji se začnejo oblikovati šele, ko so dnevi krajši od 9 ur. Zelo koristno je, da rastline čim dlje zaščitimo pred zmrzaljo.

Rastlina ima precej dolgo rastno dobo.

Oko gojimo precej podobno kot krompir. Gomolje navadno sadimo sredi aprila, ko mine nevarnost zmrzali. Če želimo s setvijo začeti nekoliko prej, jih posadimo v lončke in jih pustimo na sobni temperaturi, nato jih maja utrdimo in konec meseca posadimo.

Lahko jih posadimo tudi avgusta, vendar pa je v primeru toplejšega poletja vseeno bolj priporočljiva zgodnja setev. Za pobiranje je čas ob koncu novembra ali v začetku decembra, čeprav hladno vreme včasih zahteva, da jo pospravimo že prej. 

Oka lahko prenese tudi visoke dnevne temperature.

Oka ne prenaša vročega sonca ali močne suše, zato je treba rastline redno zalivati. Zgodaj jeseni jih lahkot tudi pognojimo, če je zemlja slaba. 

Dobro uspeva tam, kjer se poletne temperature ne dvignejo nad 30 stopinj Celzija. Dnevno vročino lahko prenese, dokler nočna temperatura pade vsaj pod 21 stopinj Celzija. Najbolje se bo obnesla v delni senci. 

Nekoliko bolj revna tla na pridelek zelo verjetno ne bodo imela velikega vpliva, čeprav je rahla, zračna zemlja vsekakor dobrodošla. Hranila ji zagotovimo z dodajanjem organskega gnojila ali komposta.  Gnojila z visoko vsebnostjo dušika povzročijo močno vrhnjo rast, vendar se zdi, da tudi zakasnijo cvetenje, zato v primeru, da oko vzgajamo za gomolje, z dušikom ne pretiravamo.

Po hranilni vrednosti je oka podobna krompirju

Na splošno je oka po hranilni vrednosti podobna krompirju. Ima približno 20 odstotkov manj kalorij in polovico manj beljakovin, vendar sta vsebnost ogljikovih hidratov in vlaknin podobna. 

Oka je bistveno bogatejša z vitaminom C kot krompir, čeprav tudi v krompirju najdemo precej tega vitamina. Vsebuje tudi zelo veliko železa in je dragocen vir prehransko pomembnih barvil, kot so antocianini in karotenoidi.