Pri izbiri sorte je pomembno upoštevati vremenske pogoje, čas cvetenja, rodovitnost zemlje in druge okoljske dejavnike. Za celinsko podnebje so najprimernejše pozne sorte, pri katerih je manjša nevarnost pozebe.

Novosadski pozni oreh ima za razliko od drugih vrst nekoliko manj bujno krošnjo, vendar daje izjemno dober pridelek s srednjevelikim plodovi.  Ta sorta najbolje uspeva v celinskih območjih, saj se vegetacija začne šele v maju, kar pomeni da ni nevarnosti pozebe. 

Sorta Chandler izvira iz Amerike, natančneje iz Kalifornije, v zadnjem času pa se je zaradi svoje bogate rodnosti in odlične kakovosti plodov, ki jih daje, izkazala kot najbolj ekonomična sorta za nove sadovnjake. Plodovi so svetlejše rjave barve, debeli in zelo okusni. V izjemno ugodnih pogojih obrodi že v prvem letu po sajenju, v povprečju pa je orehe s tega drevesa mogoče nabirati po treh letih.  

Sorta Franket prihaja iz Francije. Je zagotovo najbolj znana in razširjena sorta na svetu in obenem tudi ena izmed najstarejših, saj se jo goji že od leta 1827. 

Zanjo je značilna pozna vegetacija, kar pomeni, da jo pozeba prizadane zares redko. Drevo je srednje bujno, visoko in ima lepo okroglo krošnjo.

Elite je slovenska sorta oreha. Drevo je manjše rasti, a daje bogat pridelek, ki ga pobiramo v drugi polovici oktobra. Za razliko od drugih sort oreha je Elite odporen na glivo, ki povzroča pegavost listov. Plod je srednje velik in tehta približno 10 g, jedro pa je svetle barve in zelo kvalitetno.

Kdaj je naprimernejši čas za sajenje oreha

Oreh lahko sadimo jeseni ali spomladi, vendar je za večino naših klimatskih področij bolj priporočljivo sajenje v jesenskih mesecih. V tem primeru imajo namreč sadike do spomladi dovolj časa da se ukoreninijo in lahko tako ob dobrih pogojih pridelek pričakujemo že v prvem letu.

Oreh uvrščamo med izjemno prilagodljiva sadna drevesa, saj enako dobro uspeva tako v primorskem kot celinskem delu naše države. Gojimo ga predvsem kot visoko drevo, poleg plodov pa je cenjen tudi orehov les. 

Po navedbah strokovnjakov dajejo orehi, ki so posajeni kot sadike, boljšo kakovost tako plodov kot lesa. 

Ugodni pogoji dajejo kakovosten les in debele plodove

Za pridelavo žlahtnih sort orehov so najbolj škodljive nizke temperature zraka na začetku rastne sezone. Prav tako kot nizke zimske temperature pa so lahko problematična tudi vroča in suha poletja, vendar ima oreh na srečo pridelovalcev, precej dobro sposobnost samoobnavljanja. 

Ocenjuje se, da za uspešno gojenje orehov zadostuje okoli 750 mm letnih padavin, ki pa morajo biti čimbolj enakomerno razporejene skozi leto. Poleg tega za rast in razvoj potrebuje veliko svetlobe, če je ne dobi pa je njegova rast usmerjena predvsem v višino, kar zmanjšuje rodnost. 

Izbira najbolj primerne lege za oreh

Za vzgojo oreha potrebujemo rodovitno zemljišče z ravnim terenom ali blagim pobočjem. Najbolj primerna so aluvialna tla ob rekah, ki vsebujejo pesek, prod, mulj ali glino. Primerne lege za nasade orehov so običajno tiste, kjer uspeva tudi vinska trta. Pri nas orehe gojimo na nadmorski višini do 1000 metrov. 

Pravilna razporeditev sadik mora predvsem zagotoviti dovolj življenjskega prostora za vsako rastlino

Če načrtujete posaditi več dreves, ni vseeno kako jih boste razporedili. V nasadih orehe najpogosteje razvrstimo v kvadrat ali pravokotnik, lahko pa tudi v trikotnik ali izohipso. Slednja pride v poštev zlasti na strmih pobočjih. 

Pri razvrščanju sadnega drevja v sadovnjaku se trudimo, da so vrste ravne in segajo v smeri sever-jug. Tako so plodovi najbolje izpostavljeni sončnim žarkom. Kakšne bodo vrste, je odvisno predvsem od reliefa, erozijskih procesov in drugih značilnosti. V vetrovnih krajih se priporoča, da so vrste obrnjene pravokotno na smer vetra. 

Pri kvadratni razporeditvi sadike sadimo v ravne vrste, z enakim razmikom med vrstami in v vrstah, tako da se drevesa raztezajo tako vzdolžno kot prečno. Zaradi takšne ureditve so sadna drevesa enakomerno osvetljena in imajo enako površino zemlje iz katere črpajo hranila. Ta ureditev tudi zagotavlja najlažjo obdelavo nasada.

Pravokotna razporeditev sadik se od kvadratne razlikuje po tem, da je razdalja med vrstami večja in razdalja med samimi drevesi v vrstah manjša, tako da se krošnje sadnega drevja, pogosto stikajo. Takšen način razporeditve sadik omogoča medvrstno obdelavo v eno smer. Če praktične razmere dopuščajo, se smer vrst prilagodi glede na najboljšo osvetlitev, to je v smeri sever-jug.