Pastinak je korenasta zelenjava, tesna sorodnica korenja in peteršilja iz družine kobulnic. Tako kot mnoge korenovke tudi pastinak nabiramo od jeseni do pomladi. Korenine, nabrane pozimi in spomladi, so navadno najboljšega okusa, saj se v času zimskega mirovanja škrob pretvori v sladkor. Preberite več o tej zimski zelenjadnici, ki je včasih po krivici kar malo prezrta.
Kako ločimo pastinak od drugih korenovk?
Pastinak je videti kot svetlo rumeno korenje, vendar ima bolj kompleksen, sladek in pikanten, zemeljski okus.
Čeprav je ta korenasta zelenjava, ki jo gojimo v hladnem obdobju, strogo tehnično gledano dvoletnica – kar pomeni, da svoj življenjski cikel zaključi v dveh rastnih sezonah, se običajno goji kot enoletnica.
Korenine pastinaka v povprečju v dolžino zrastejo od 13 do 25 centimetrov, nad tlemi pa rastlina ustvari rozeto iz pokončnega zelenega listja. Pastinak raste razmeroma počasi. Običajno ga sadimo spomladi, na nekaterih območjih pa tudi jeseni. Čeprav je v kulinariki vsestransko uporaben, je sok pastinaka za ljudi lahko strupen.
Kakšen okus ima pastinak?
Pastinak je sladkega, oreščkastega okusa z nekaj popra in zemeljskih not, slajši pa postane šele, ko je kuhan. Zaradi velike vsebnosti škroba, ki se spremeni v sladkor, so ga v preteklosti, preden je sladkorni trs postal široko dostopen, Evropejci uporabljali kot sladilo.
Prehranska vrednost pastinaka
Ta korenasta zelenjava je bogata z vitamini in minerali, zlasti z vitaminom K, vitaminom C in folatom, pa tudi z antioksidanti, ki prispevajo k podpori imunskega sistema, zdravju prebave in celo izgubi teže. Poleg tega ima malo kalorij in je odličen vir vlaknin.
Kdaj in kako sadimo pastinak?
Pastinak dobro uspeva v večini podnebij, čeprav zahteva dolgo rastno sezono in ima najboljši okus, kadar raste v razmeroma hladnem vremenu. Od semena do korenine, ki je pripravljena za pobiranje, navadno potrebuje od 130 do 180 dni, zato ga večinoma gojimo kot zimsko zelenjavo. To torej pomeni, da ga sadimo sredi jeseni in pobiramo pozno pozimi ali zgodaj spomladi. Vendar pa v hladnih regijah, kjer tla pozimi navadno zmrznejo, pastinak lahko posadimo tudi zgodaj spomladi, takoj, ko je mogoče tla obdelati, in poberemo naslednjo jesen.
Izbira mesta sajenja
Zemlja naj bo zračna in dobro odcedna. Pazimo tudi, da ne vsebuje kamenja, ki bi lahko zaviralo rast korenin in je brez plevela, s katerim bi pastinak moral tekmovati za hranila in vodo. Mogoče ga je gojiti tudi v koritu, vendar je ta način manj priporočljiv, ker posoda ne zagotavlja optimalnih pogojev za razvoj korenin.
Idealna tla za pastinak so globoka, bogata in ilovnata z močno drenažo. Pastinak ima raje rahlo kisel do nevtralen pH. Ob sajenju lahko v zemljo vmešamo nekaj centimetrov komposta.
Razmik, globina in podpora
Semena pastinaka posejemo približno 2 centimetra globoko. Na vsake pol metra damo tri semena. Ko so sadike visoke nekaj centimetrov, jih razredčimo na 7 do 15 centimetrov narazen. Pri redčenju sadike vedno režemo in ne trgamo, da ne poškodujemo okoliških rastlin.
Svetloba
Pastinak raste na polnem soncu, kar pomeni vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe večino dni. Vendar pa lahko v oblačnih dneh prenese tudi nekaj sence.
Voda
Redna vlaga spodbuja močno in hitro rast korenin, za kar zadostuje približno tri centimetre vode na teden. Pastinak zalivamo počasi in pri tem pustimo, da voda prodre čim globlje v prst. Pogosto, plitvo zalivanje namreč lahko povzroči šibke korenine.
Temperatura in vlažnost
Pastinak najbolje uspeva pri povprečnih temperaturah med 7 in 21 stopinjami Celzija. Na začetku in ob koncu rastne sezone lahko prenese tudi nekoliko nižje temperature.
