Velika količina padavin predstavlja enega najbolj ogrožajočih dejavnikov za vrt. Če je večina poletnih vrtnin razmeroma odpornih na vročino in sonce, lahko preveč vode po drugi strani vrtu resno škoduje do te mere, da rast ni več možna. Še večja težava kot sama voda so namreč nevarne snovi, ki jih ta pobere na poti in prinese s seboj. 

Kaj storiti, če je poplavna voda vdrla na vaš vrt?

Morebitna škoda na pridelkih je odvisna od več dejavnikov, vključno s fazo rasti v obdobju poplavljanja, tega, kako dolga in obsežna je poplava, kakšna je temperatura zraka in tal v času poplavljanja ter nadaljnjih ukrepov, ki jih sprejmemo za omejitev posledic poplave.

Večje rastline imajo običajno boljše možnosti za preživetje poplavnih razmer. Rastline, ki so le delno potopljene, imajo boljše možnosti za preživetje kot rastline, ki so popolnoma pod vodo, čeprav bosta razvoj korenin in absorpcija hranil v obeh primerih motena.

Ali je uživanje pridelkov s poplavljenega vrta varno?

Marsikdo bi ob pogledu na poplavljen vrt pomislil, da je potrebno rešiti, kar se sploh rešiti da, in ob tem hitel s pobiranjem paradižnikov, solate, čebule in vsega, kar vodi še ni uspelo popolnoma uničiti. A pozor, kot opozarjajo strokovnjaki, s tem nikar ne hitite. Najprej je potrebno presoditi, v kolikšnem obsegu je bilo območje poplavljeno, nenazadnje pa je dovzetnost za absorbiranje škodljivih snovi odvisna tudi od tega, za katero vrsto posevkov gre. 

Dr. Domen Leštan, predavatelj z Oddelka za agronomijo Biotehniške univerze v Ljubljani pojasnjuje kakšne posledice bi lahko v okviru onesnaženosti tal imele nedavne poplave, ki so zajele Slovenijo: "Poplave povzročajo nizvodno onesnaževanje iz primarnega območja onesnaženja. Sedimenti iz Zgornje Mežiške doline (kjer so bile žal poplave tudi najbolj intenzivne), onesnaženi s svincem, kadmijem, tudi cinkom, so prav gotovo dodatno onesnažili Prevalje, Ravne in kraje naprej. Čiščenje takih tal sicer ni poceni, je pa izvedljivo."

Večino pridelka, ki ga je dosegla voda, morate žal zavreči, saj je to edini način, da zagotovite, da vi in vaša družina ne boste zboleli zaradi uživanja teh izdelkov. Onesnažena voda namreč, kot rečeno, lahko vsebuje fekalije, kemikalije in druge nečistoče.

Ko se poplava pojavi zgodaj v rastni sezoni, se mnogi upravičeno sprašujejo, ali je mogoče vsaj del pridelka rešiti. To je odvisno tudi od tega, za katero vrtnino gre. 

Plodovke (bučke, paradižnik, paprika, kumare, melancani ...)

Te vrtnine po stiku s poplavno vodo niso več užitne. S pobiranjem je priporočljivo počakati, da se vrt osuši, nato pa jih poberemo in zavržemo na ustrezen način .

V posevkih plodovk je nujno izločiti vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo. Ko se površina primerno osuši, je potrebno le-te pobrati in uničiti. Glede na stopnjo poškodb rastlin in kratek preostanek rastne dobe se je potrebno odločiti, ali bomo v posevku opravili ustrezno varstvo ali bomo posevek odstranili. Pri plodovkah zaradi kratke dobe med posameznimi kolobarji zakopavanje rastlinskih ostankov ni priporočljivo. 

Listnata zelenjava, ki jo pogosto uživamo surovo

Vsa živila, ki jih uživamo nekuhana, kot denimo vse sorte listnatih solat, špinača, rukola in drugo, moramo ob stiku z onesnaženo vodo zavreči. Poplavljene listnate rastline, ki so dozorele in imajo uničene ali umazane liste ter imajo vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah, nafti ipd., so neprimerne za uživanje. V tem primeru je potrebno počakati, da se površine osušijo, nato pa rastlinske ostanke uničiti. 

Enako velja za dozorelo mehko sadje, kot so jagode, maline, ribez ter preostalo sadje, ki ga uživamo surovega. 

Korenovke (krompir, korenje, repa, pesa ...)

Zelenjava, ki raste pod zemljo, je lahko pogojno še užitna, v kolikor ji do zrelosti manjkajo vsaj še 3 meseci. V tem primeru počakamo, da se vrt osuši in zrele rastline čim prej populimo, da preprečimo nadaljnje širjenje. Mlajše rastline pustimo na njivi in jih le pognojimo z aminokislinami. Pred skladiščenjem jih dobro osušimo in preberemo, ker bodo imele letos slabšo skladiščno obstojnost. Skladiščimo le zdrave pridelke.

Dr. Domen Leštan še svetuje: "Dodajanje mineralnih gnojil v onesnažena tla (NPK) je dokaj običajen postopek za pospešeno mikrobno mineralizacijo lažjih frakcij naftnih derivatov. "

Kapusnice (zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli ...)

"Pri kapusnicah niti natančno čiščenje poplavljenih zeljnih glav in nadaljnje pranje ne pomaga, saj so se blato, mulj in pesek zarinili zelo globoko v notranjost glav. Poplavljeno zelje je močno izpostavljeno gnitju. Takšnih zeljnih glav ni mogoče uporabiti, zato jih zmeljemo in/ali zdrobimo (zmulčimo) že na polju ter čim prej zadelamo v tla ..." svetujejo na NIJZ-ju.

Pridelki, ki so pogojno varni za uživanje

Pridelki v zgodnji sezoni, ki jih je treba pobrati v nekaj tednih po poplavi in se jih poplavna voda ni dotaknila, so načeloma varni za uživanje, če so kuhani ali olupljeni. Vendar pa morajo biti popolnoma nedotaknjeni – mehka, razpokana ali zmečkana zelenjava ali sadje nista primerna za uživanje.

"... če ljudje sumijo na onesnaženje, naj dajo zemljo v analizo, kar pa zna biti drago. Popolna analiza tal, ki obsega tudi organska onesnažila (mineralna olja, poliraromate, kovine, patogene mikroorganizme in parazite), bi bila zelo draga. Za tako popolno analizo naj kontaktirajo Nacionalni inštitut za javno zdravje. Predlagam, da se ljudje posvetujejo z občinskimi organi in kontaktirajo območne enote NIJZ v zdravstvenih regijah, ki so po celi Sloveniji. Lokalni strokovnjaki bodo lahko bolje vedeli, za kakšno onesnaženje lahko gre na določeni prizadeti lokaciji," še svetuje doc. dr. Rok Mihelič, univ. dipl. agr. z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.