Obstaja okoli 375 vrst robid, ki jih najdemo v skoraj vseh delih sveta.

Robida je plazeča rastlina iz družine vrtnic (Rosaceae). Zraste od 50-300 cm in cveti od junija do avgusta. Njeno steblo je odvisno od sorte in je bolj ali manj bodičasto in včasih olesenelo. Bodice ji služijo za vzpenjanje pa tudi kot obrambni mehanizem pred živalmi, ki se hranijo z njenimi listi. Po cvetenju se iz vsakega posameznega cveta razvije majhen jagodičast plod, rdeče barve, ki kasneje potemni v temno modro pa vse do temne črne barve.

Temperaturni pogoji

Najbolje uspeva na območjih s hladnimi in mokrimi poletji ter blagimi zimami. Poganjki pomrznejo šele, ko se temperature ozračja spusti pod -10 do -17 C, če so zaščiteni s snegom pa prenesejo celo temperature do –-25 C. Najbolj neugodne razmere, ki rastlini lahko povzročijo veliko škodo se pojavljajo spomladi, ko so velika temperaturna nihanja. 

Zalivanje

Voda je ključni dejavnik ne le za razvoj plodov, temveč tudi za rast enoletnih poganjkov. Robida ima plitvo korenino, zato poleti potrebuje približno 3 cm vode vsakih 7-10 dni. Vsakodnevno zalivanje si lahko precej olajšamo z vgradnjo kapljičnega namakalnega sistema. 

Zemlja

Tla morajo biti dobro odcedna z 2-4 % humusa in pH vrednostjo 6,0-6,5. Najboljša izbira za robidnice je peščena ilovica, izogibajte pa se težkih tal s slabo . Težkih tal, v katerih zastaja voda, saj korenina robide slabo prenaša visoko vlažnost. 

Izogibajte se mestu, kjer so prej rastle zelenjadnice kot so paradižnik, paprika pa tudi krompir, maline, jabolka in breskve, medtem ko so rž, oves ali pšenica dobre predhodnice robidnicam. 

Izbira lege za nasad 

Robida je v primerjavi z malinami bolj občutljiva na sončno svetlobo in najbolje uspeva na toplejših, sončnih legah ne mara pa vetrovnega vremena, saj ta zmanjšuje vlažnost v zraku in tleh.

Nabiranje in skladiščenje robid

Plodovi robide zorijo vse od junija do septembra, zato je za zagotovitev maksimalnega pridelka potrebno večkratno obiranje. Obiranjte jih vsak drugi dan oz. ko vsakič ko opazite nove zrele sadeže. Če robide oberemo zjutraj, po tem, ko se je rosa posušila in še preden nastopijo visoke dnevne temperature bomo s tem spodbudili rastlino k hitrejšemu zorenju novih plodov. 

Ali ste vedeli?

- Obstaja križanec med malino in robido, ki se imenuje Tayberry.

- Grki so robido uporabljali kot zdravilo proti putiki, Rimljani pa so iz listov robide pripravljali čaj za zdravljenje najrazličnejših bolezni. 

- Čaj iz robid pomaga pri lajšanju menstrualnih krčev. 

- Robida cveti pozno spomladi in zgodaj poleti, njeni beli cvetovi pa so veliki od 2-3 cm. 

- 100 g robidnic ima le 43 kalorij.

Robide so pravo superživilo

Robide, ki veljajo za superživilo so odličen vir vitamina A, B1, vitamina B2, vitamina B3, vitamina B6, folne kisline, vitamina C, vitamina E in vitamina K. Mineralno bogastvo robidnic vključuje kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij in cink. So tudi dober vir aminokislin in esencialnih prehranskih vlaknin.

Iz robid lahko pripravite tudi slastno pito.  Recept najdete TUKAJ.