Rukolo so gojila in uporabljala že stara ljudstva, od starih Rimljanov naprej pa so jo pogosto uporabljali kot zdravilno zelišče in afrodiziak. 

Goji se zaradi okusnih, nekoliko pikantnih zelenih listov

Ne le v preteklosti, rukola je še danes priljubljena v italijanski kuhinji, sicer pa jo gojijo in jedo praktično po celem svetu. Njeni listi so ponavadi temno zelene barve z globokimi zarezami, obrnjenimi navzgor. Listi so globoko narezani in dosežejo dolžino približno 8 do 15 centimetrov in rastejo v rozetah. Kot hladno sezonsko zelenjavo lahko rukolo sadimo zgodaj spomladi ali pozno poleti. Pogosto jo uživamo surovo v solati, redkeje pa iz nje pripravljamo kuhane jedi. 

Je poprastega, pikantnega in rahlo trpkega okusa. Ima nekoliko ostro svežino, zaradi katere je priljubljen dodatek solatnim mešanicam. Listi so nežni s hrustljavim steblom, podobno kot surova špinača. Tudi kuhana rukola po teksturi spominja na kuhano špinačo. 

Poznamo dve vrsti rukole, ki se razlikujeta glede na življenjsko dobo. Enoletna se latinsko imenuje 'Eruca sativa', trajnica pa 'Rucola selvatica'. 

Kdaj posaditi rukolo?

Rukola je rastlina, ki uspeva v hladni sezoni in ima za optimalno rast raje nekoliko nižje temperature. Ob dolgotrajni izpostavljenosti vročini se bo začela zvijati, njen okus pa bo postajal grenak. Zato jo je najbolje saditi spomladi ali jeseni, ko so temperature med 10 in in 21 stopinj Celzija.

Priprava tal

Rukola uspeva v dobro odcedni zemlji, ki je bogata z organskimi snovmi. Pred sajenjem pripravite zemljo tako, da odstranite plevel, kamenje ali ostanke drugih rastlin. Zemljo nahranite s kompostom ali staranim gnojem, da izboljšate njeno rodovitnost in strukturo. Rahlo kisel do nevtralen pH od 6,0 do 7,0 je idealen za rast rukole. Poleg tega se prepričajte, da je zemlja dovolj rahla, da se bodo korenine lahko neovirano širile. 

Zahteve po sončni svetlobi

Rukola uživa v polni izpostavljenosti soncu, lahko pa prenese tudi delno senco. Za optimalno rast in razvoj okusa si prizadevajte za vsaj 4 do 6 ur neposredne sončne svetlobe na dan. Vendar pa lahko v bolj vročih regijah delna senca v najbolj vročem delu dneva pomaga preprečiti, da bi rastlina zaradi vročine odmrla. 

Zalivanje 

Rukola za uspevanje potrebuje stalno in ustrezno vlago. Tla naj bodo enakomerno vlažna, vendar ne prepojena z vodo. Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje korenin in razvoj glivičnih bolezni. Zalivajte globoko, ko je zgornjh nekaj centimetrov zemlje suhih na dotik. Plast zastirke okoli rastlin je lahko koristna, saj pomaga ohranjati vlago v tleh, uravnava temperaturo in zavira rast plevela.

Razmik in sajenje

Da bi omogočili zadostno kroženje zraka in preprečili prenatrpanost, je pomembno, da rastlinice niso posejane preveč gosto. Semena posejte neposredno v pripravljeno zemljo, približno pol do 1 cm globoko. Razmislite o zaporednem sajenju vsaka dva tedna, da zagotovite neprekinjeno pobiranje v celotni rastni sezoni.

Gnojenje

Rukola je zmerna porabnica hranil. Dokler raste v tleh, bogatih z dušikom, načeloma ne potrebuje dodatnega gnojila. V kolikor so listi bledi in manj intenzivno zeleni, pa to lahko kaže na slaba tla in pomanjkanje hranil. Za obogatitev tal pred sajenjem v zemljo vmešajte kompost, po potrebi pa dodajte še z dušikom bogato gnojilo. 

Zatiranje škodljivcev in bolezni

Rukola je razmeroma dobro odporna na škodljivce in bolezni. Vendar pa lahko nekatere žuželke, kot so bolhači in polži, občasno predstavljajo nevarnost za mlade sadike. Izvajanje preventivnih ukrepov, kot je spremljevalno sajenje (npr. medsebojno sajenje z zelišči, kot sta bazilika ali koper) in redno pregledovanje, lahko pomagajo zmanjšati te težave. V primeru hudih okužb razmislite o uporabi organskih insekticidnih mil ali diatomejske zemlje kot naravnega zdravila.

Gojenje rukole je nezahtevno, a nudi stalno oskrbo s to okusno zelenjavo skozi celotno rastno dobo. Z upoštevanjem smernic, opisanih zgoraj, si lahko obetate bogat pridelek. Ne pozabite zagotoviti optimalnih rastnih pogojev, vključno z dobro odcedno zemljo, dovolj sončne svetlobe in doslednim zalivanjem.