Videz in uporaba

Je sorta svetlo rumenega krompirja, te barve sta tako kožica kot meso. Gomolji so večji in ovalni ter primerni za praktično vse načine obdelave – od kuhanja (denimo za pire) do pečenja, praženja, tudi cvrtja. 

Lastna pridelava

V Sloveniji je krompir kar ustaljena priloga za kosilo, tako da si vrta brez njega skoraj ni mogoče predstavljati. Ker se slavnik lahko posadi bolj na gosto, je primerna izbira tudi za manjše vrtove. A pri tem, koliko skupaj ga sadite, je vseeno treba biti previden. Če sadite preveč skupaj, je lahko pridelek manjši, tudi tveganje za krompirjevo plesen je večje. Čeprav je res, da je pri zgodnejših sortah, kot je slavnik, ogroženost za to najpogostejšo bolezen krompirja veliko manjša kot pri poznejših sortah. Pri slednjih se pogosteje pojavljajo tudi druge bolezni, jih je pa po drugi strani mogoče dlje skladiščiti.

Sajenje in kalitev

Krompir se sadi, ko je temperatura tal nekaj časa višja od osem stopinj Celzija in ne pričakujemo novih ohladitev. Priporočljivo je spremljati agrometeorološke podatke. Če sadite prezgodaj, bo pridelek slab.

Preden krompir posadite, ga lahko kalite. V eni plasti ga zložite v zaboj (ali več zabojev) in postavite v svetel prostor s temperaturo od 15 do 20 stopinj Celzija. Izogibajte se shranjevanju v vreči. Tako krompir pustite okoli tri do štiri tedne oziroma tako dolgo, da požene približno dva centimetra velike močne zelene poganjke. Takrat je čas, da ga prestavite v vrt.

Toda zgodnjo vrsto, kot je slavnik, je priporočljivo po kalitvi za nekaj časa prestaviti še v nekaj stopinj hladnejši prostor, da ni prevelik šok, ko se krompir s 15 stopinj Celzija iznenada preseli denimo v zemljo, ki ima devet stopinj Celzija. Smiselno ga je postopoma privaditi na nižjo temperaturo.

S kalitvijo se začne nekje konec februarja ali v začetku marca ter se sadi nekje konec marca ali v začetku aprila. Slavnik je kot zgodnjo sorto nato mogoče pobirati do približno konca maja. Če je krompir kaljen, lahko dozori celo prej, tudi 14 dni prej.

Priporočljivo je slavnik posaditi pod prekrivno tkanino. Ta omogoča, da lahko krompir sadite celo nekoliko prej, kot je temperaturno priporočljivo. A če se temperature dvignejo do 25 stopinj Celzija, ga odkrijte. Krompir ne mara niti prenizkih niti previsokih temperatur.

Bolezni

Slavnik je dokaj odporna sorta, edino malo bolj občutljiva na že omenjeno krompirjevo plesen, ki pa zaradi zgodnje pridelave običajno ne povzroča večjih težav. Zaradi tega slavnika niti ni treba škropiti ali se ga škropi minimalno.

Pazite tudi, da pri saditvi vsakega krompirja, ne le slavnika, kolobarite, da ga torej vsako leto sadite v drug del vrta. Tudi s tem zmanjšate možnosti za bolezni in povečate možnosti za uspešno pridelavo, saj ostane prst bolj rodovitna.

Skladiščenje

Krompir se skladišči v prostoru, ki je zračen, hladen in – pomembno – ne prevlažen. Ne sme biti niti vlažen niti suh. Pri slavniku sicer ne pričakujte dolgega skladiščenja, a v ugodnih pogojih se bo nekaj časa vseeno obdržal.