Endivija kot rastlina je precej nezahtevna za vzgojo, zaradi svoje odpornosti na mraz pa je v hladnejšem delu leta stalnica večine slovenskih vrtov. Gojimo jo zaradi listov, ki tvorijo rozeto. Ti so lahko gladki, rahlo ali močno nagubani, ovalni, okrogli, močno nazobčani in različnih barv, odvisno od podvrste.

Najbolj priljubljene pri nas so rumene in zelene endivije, med katerimi prednjači sorta Eskariol.  

Okusen recept, kako pripraviti endivijo kot samostojno jed, najdete TUKAJ. 

Kakšna klima ji ustreza?

Endivija je rastlina, ki uspešno kljubuje nizkim temperaturam, zato jo gojimo predvsem za jesen in zimo. Če je zima suha in temperatura ne pade pod –7 stopinj C, ne bo imela težav s prezimovanjem. V primeru, ko se temperatura spusti nižje in mraz vztraja dalj časa, pa lahko, če je ne zaščitimo, pride do poškodb korenin in listov. Ko je podnebje vlažno, se odpornost proti mrazu zmanjša.

Kakšno zemljo moramo zagotoviti endiviji?

Glede tal se endivija prilagaja različnim razmeram, vendar bo najbolje uspevala v rahli, dobro odcedni zemlji. Posledica neustreznih tal so pogosto trdi listi. Prisotnost organske snovi je pomembna, vendar mora biti ta dobro razgrajena. Iz tega razloga za gnojenje raje uporabimo zrel kompost, namesto da v zemljo zakopljemo sveže ostanke prejšnjih posevkov, česar se pri gojenju solate in tudi drugih vrtnin poslužujejo mnogi vrtičkarji.  

Kako se lotiti gojenja?

Priporočljivo je, da endivijo sprva posejemo v lončke, nato pa sadike presadimo na vrt, ki smo ga predhodno dobro zrahljali in pognojili.  

Kot za večino preostalih vrtnin je treba tudi za gojenje endivije najprej pripraviti tla, in sicer tako, da jih dobro obdelamo z lopato, ali še bolje, z vilami, da ne porušimo plasti zemlje, nato pa prečistimo z motiko in na koncu z grabljami poravnamo celotno površino. Gnojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Navadno zadostuje približno 3 kg na kvadratni meter.  

Ker gre za zelenjavo, ki jo sadimo predvsem poleti in jeseni, smo gredico najverjetneje že obdelali spomladi. V tem primeru gnojenje ni potrebno, ampak zemljo le rahlo prekopljemo in poravnamo z grabljami. Če imamo možnost, jo posadimo na gredico, kjer je predhodno uspeval krompir ali zgodnje zelje.

Kdaj je primeren čas za sajenje?

Za jesensko pridelavo začnemo s setvijo že v mesecu juliju, lahko tudi avgusta ali septembra, če jo nameravamo pobirati kasneje. Po približno enem mesecu, odkar smo jo posejali, bi sadike morale biti pripravljene za presajanje na vrt ali njivo.  

Če nimamo možnosti pridelave sadik ali si želimo le nekoliko olajšati delo, lahko kupimo že vzgojene sadike, ki jih posadimo neposredno na vrt.  

V obeh primerih sadike presajamo na razdalji približno 30 cm ena od druge, če pa jih postavljamo v več vrstah iste gredice, je priporočljivo uporabiti sistem 'cik-cak' in na ta način optimizirati prostor. V vsakem primeru pazimo na razdaljo, saj sicer rastlina ne bo imela dovolj prostora, kar povečuje možnost za prenos glivičnih obolenj.  

S katerimi vrtninami se bo endivija dobro ujela?

Če želimo endivijo na vrtu kombinirati z drugimi vrtninami, ki jih sadimo v enakem obdobju, bodo dobra izbira pesa, repa, por in koromač.

Kako pogosto jo zalivamo?

Endivija je zelo občutljiva na nihanje vlage v tleh, zato ji moramo redno dovajati dovolj vlage in skrbeti, da je zemlja zalita v globino. Premalo vlage se pogosto kaže v trdih in izjemno grenkih listih. Če nam endivija prehitro uide v cvet, je prav tako najverjetneje krivo pomanjkanje vode.