Sanja Lončar je skozi 15 let raziskovanja in zagotavljanja kredibilnih informacij vodila projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki je zrasel v največji slovenski nevladni projekt s področja celostne samooskrbe. V projektu sodeluje več kot 30 nevladnih organizacij, do sedaj so pripravili in izdali več kot 20 priročnikov (tudi v tujem jeziku), izvedli več kot 5000 predavanj, ustvarili 130 številk brezplačnih tiskanih novic, posneli več kot 100 brezplačnih video vsebin ...

Težave v 21. stoletju? 

"Največja težava je ta, da smo v pičlih nekaj decenij uspeli pozabiti “izvorno kodo”, in se vse bolj obnašamo, kot da nismo del tega sveta, in si umišljamo, da ga bomo lahko s strupi, orožjem ali svojimi tehnološkimi igračami preoblikovali po svoji volji," mi razloži ter doda nekaj primerov. Pleveli so vse bolj odporni na naše strupe, bakterije so postale odporne na antibiotike in tudi virusom, kot je videti, gre prilagajanje hitreje, kot nam uspe iznajti 'nova orožja', s katerimi bi jih radi obvladali: "Se bomo končno naučili, da je sodelovanje in sožitje edina pot?"

Celostna samooskrba

"V Sloveniji smo šampioni vrtičkarstva. Zagotovo je to zdrav in koristen hobi, vendar to ni dovolj," poudari. "Kaj pomaga zdrava hrana, če zaradi vsake malenkosti telo polnimo s kemičnimi zdravili, poživili ali lepotnimi pripravki, ki pogosto za seboj puščajo toksično breme." Zato je nujno samooskrbo razširiti še na področje zdravja. "Ko se lotimo prvega in drugega, ugotovimo, da moramo samooskrbi dodati še tretji steber – sodelovanje. Prav koronakriza je pokazala, kako pomembno je, s kom smo."

Ko jo povprašam, kaj bi moralo rasti na naših gredicah, mi razloži, da je naš imunski sistem v precej slabem stanju, zato bi na prvem mestu potrebovali takoimenovana kraljevska zelišča, ki sistemsko sanirajo načet imunski sistem, ustavljajo stresne hormone in pomagajo obnoviti energijske rezerve: "Od dobrih adaptogenov bi zagotovo morali gojiti in uživati več svete bazilike in kopriv. Za krepitev imunske obrambe pa bi morali izkoristiti čudovite moči ameriškega slamnika in črnega bezga." 

Doda tudi, ker spoznavanje zdravilnih rastlin zahteva čas in izkušnje, da je najbolj varno začeti z rastlinami, ki ne vsebujejo toskičnih snovi, in so sposobne delovati zelo kompleksno in v skladu z našimi potrebami: "Prav zaradi tega, ker imajo veliko moči in hkrati ne škodujejo, so jih v preteklosti imenovali kraljevska zelišča, danes pa jim zaničevalno rečemo začimbnice." Origano, rožmarin, majaron, šetraj, bazilika in drobnjak so zagotovo med nenadomestljivimi: "Lovijo težke kovine, delujejo razstrupljevalno, prinašajo v telo številne alkalne rudnine, so med desetimi najmočnejšimi antioksidanti na planetu in za povrh onemogočajo številne mikrobe. Bi si sploh želeli še kaj?" 

Tiste z večjim deležem eteričnega olja (na primer origano, rožmarin, šetraj …) lahko posušimo. Začimbnice, ki vsebujejo več vode in hitro hlapna eterična olja (na primer bazilika, koprc, peteršilj, drobnjak…), pa najlažje ohranimo v obliki presnega pesta. S sušenjem bi namreč izgubile preveč dobrih snovi, z shranjevanjem v zamrzovalniku pa bodo sicer ohranile videz, izgubile pa bodo večino učinkov. Zato začimbnic res ni smiselno sušiti: "Sol in olje sta najboljša medija, za nenasilno konzerviranje in ohranjanje njihovih moči."

Protivirusne delujoče rastline

"Do sedaj niso bile deležne naše pozornosti. Ko pa smo se pri pripravi priročnika Naravne rešitve za težave z virusi poglobili v znanstvena spoznanja na tem področju, smo ugotovili, da ima kar 55 rastlin zajeten dosje potrjenega protivirusnega delovanja. Od tega jih 11 dokazano deluje tudi proti koronavirusu." Med najmočnejše uvrščamo ameriški slamnik, ingver, črni bezeg, česen, čemaž, kapucnike, šetraj, črno kumino … 

"V Sloveniji živimo v zeliščarskih nebesih. Na naših travnikih (neškropljenih), v gozdovih in v višavju raste vse, kar potrebujemo za zdravje." Ker smo v obdobju najdaljših dni, so mnoge rastline ravno zdaj na vrhuncu svoje vegetacije in je v njih še več moči kot sicer. Kdor je zamudil vršičke, trpotec ali materino dušico v nižinah, se že vedno lahko po njih odpravi na višine nad 1500 metrov. Zagotovo pa v tem času ne smemo zamuditi rmana, šentjanževke in kamilic, še pripomni.

Sogovornica v svojih intervjujih, predavanjih, večkrat omeni tudi trpotec, zato nas je zanimalo, zakaj: "Včasih so trpotec častili kot sveto rastlino in ga uporabljali za številne težave. Najbolj pomembne pa so njegove sluzi, ki lahko močno okrepijo naše sluznice in tako virusom naredijo 'spolzka tla'. Trpotčev sirup zato ne sme manjkati v naši jesenski obrambi. "Če hočemo ujeti še kaj teh zdravilnih sluzi, pa moramo pohiteti, ker se poleti odstotek sluzi z 9 % zniža na pičle odstotek: "Kdor je ta vir zamudil, naj raje poišče gozdne slezenovce ali jetičnik, ki sta dobra poletna vira zdravilnih sluzi." Omeni še smrekove vršičke: "Spomladi so največji zaklad poganjki. V Sloveniji zagotovo za vsakega raste dovolj smrek, le da se ne odpravi vsak po svoj kozarček smrekovih vršičkov", ter šipek: "Šipek bi morali uvrstiti med superžila, tako bogat je z vitaminom C in dragocenimi antioksidanti."

Namakanje v sladkorju

"Večina zelišč deluje antioksidativno, sladkor pa ravno to lastnost izniči. Zelišča bi nas rada zakisala, vendar sladkor tudi ta aspekt obrne v nasprotno smer in nas dodatno zakisa," razloži ter doda, da ob tem sladkor le konzervira snovi v rastlinah, ne more pa jih dodatno odpreti za nas, tako kot to naredi med s svojimi fermenti. Med že sam po sebi deluje protimikrobno na naše sluznice, zato je idealen partner za zelišča, sladkor pa naš imunski sistem le šibi in upočasnjuje: "Zakaj bi sabotirali moč svojih pripravkov in vlagali toliko truda, da na koncu dobimo le deseti del tega, kar bi sicer?"

 Zdravje v lončku

"Na srečo so začimbnice hkrati tudi najbolj trpežne rastline, zato bodo v koritih rasle lažje kot zelenjava ali rože." Poudari, da vsak gram začimb velja vsaj 20- do 50-krat več kot gram pridelane zelenjave, zato le en kvadratni meter na balkonu, ki je namenjen zeliščem/začimbnicam, omogoča, da pridelamo enako antioksidantov in rudnin, kot če bi pridelovali zelenjavo na 30- do 50-kratni površini.