"Bulava snet na koruzi 'obožuje' vroče in sušno vreme," so zapisali na družbenem omrežju ARSO vreme: "Tako kot številne druge glivične rastlinske bolezni ima tudi bulava snet precej vremensko pogojenih lastnosti, ki pripomorejo k intenzivnosti njenega pojava," so še dodali. Gliva se razmnožuje s sporami (teliospore), ki so zelo trdožive in lahko v tleh in ostankih bul preživijo več let. Ne uničita jih niti hud mraz in zmrzal. Občutljivejše za okužbo so oslabele koruzne rastline, ki so preživele stres. Najpogosteje je to sušni stres ali poškodbe zaradi neurij. 

"Za kalitev spor je optimalna temperatura med 26 in 34 stopinjami, kar njihov obširen pojav povezuje z vročimi poletji." Gliva v rastlino vstopi skozi ranice na njej, ki so jih povzročili drugi škodljivci, na primer koruzna vešča.

ARSO je še dodal, da se okužbe še posebej razbohotijo, kadar deževnemu maju sledita zelo vroča in suha junij in julij: "Spomnimo se nekaterih sušnih poletij v preteklosti, na primer v letih 2006, 2013 in 2019, ko smo opažali obširne infekcije." Tudi letošnje vremenske razmere so bile naklonjene pojavu te glivične bolezni: "Deževnemu maju so sledili poletni meseci s ponavljajočimi se vročinskimi valovi, ki so izčrpali vodo iz tal in povzročili hude primanjkljaje vode, ki jih označujemo kot občasno izrazito sušo, v nekaterih regijah Slovenije so povzročili celo ekstremno sušo."

Gliva nima izoblikovanega beta, posamezni izrastki pa se stikajo na dnu, kjer so pripeti na substrat. Vsak trosnjak, ki je sprva belkast, doseže 10–20 cm premera, sestavljen je iz srebrnkasto sivih izrastkov ali bul, ki se običajno razvijejo na koruznih storžih, lahko pa tudi na drugih delih rastline. Sprva trdne kepe sneti se sčasoma obarvajo vijoličnordeče. Trosni prah je skoraj črn in se raznaša z vetrom. 

Gliva kot delikatesa

Meso glive je sladkasto, aromatično in uporabno, dokler je še sočno. Tudi sicer velja koruzna snet za odlično, vsestransko uporabno glivo, dokler je mlada in trdna. Zrel trosni prah pa lahko povzroči zastrupitve. Zelo mlade izrastke nekateri narodi v Ameriki uživajo celo surove.  Na Slovenskem je koruzna snet dolgo veljala za strupeno, saj so živila, pomešana s trosnim prahom, povzročala zastrupitve. Mlade glive pa že dolgo uživajo v Ameriki, kjer so vse bolj iskane in v restavracijah dosegajo vrtoglave cene, takoj za gomoljikami, so zapisali na Wikipediji.

"Ob spreminjajočem se podnebju, ko bodo suše še pogostejše in intenzivnejše, bo treba tej rastlinski bolezni posvetiti več pozornosti. Poleg doslednega kolobarjenja in vzgoje odpornih hibridov bo imela pomembno vlogo tudi tehnologija priprave tal z ohranjanjem njihove zadrževalne sposobnosti za vodo, zlasti pa namakanje. Delež okužb je namreč ob normalni preskrbi rastlin z vodo občutno manjši," pa so za konec še dodali pri ARSO.