Mikro zelenjava je mlada oblika zelenjave, ki zaradi velike vsebnosti hranil, vitaminov, mineralov in vlaknin velja za superživilo. V enem samem tednu pa tja do enega meseca, kar je seveda odvisno od vrste, lahko doma v zemlji ali na posebnih rastnih podlogah vzgojimo od dveh in pol do pet centimetrov velike rastlinice, ki jih lahko v manjših količinah dodajamo jedem, denimo solatam, juham, sendvičem, itd. Če bi jih pustili rasti še naprej, bi zrasle v razmeram primerne večje rastline.

Na okus mikro zelenjave se boste morda morali malce privaditi, saj je veliko bolj intenziven od okusa odrasle zelenjave, je pa zagotovo zelo zdrav dodatek, s katerimi jedi obenem postanejo na videz bolj atraktivne. Mikro zelenjava ni nova pogruntavščina, že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so jo začeli gojiti za boljše restavracije v San Franciscu v Kaliforniji, danes pa mikro zelenje zaradi omenjenih kvalitet prodira tudi v domače kuhinje in na domače okenske police.

Da boste lažje dočakali pomlad in obilje sveže zelenjave, se lahko že danes odločite za gojenje svoje lastne mikro zelenjave. Izberete vrste, ki jih želite uživati skupaj s svojimi priljubljenimi jedmi ali so še posebej zdravi. Največ hranil vsebujejo rastlinice intenzivnih barv. Pomislite na brokoli, zelje, cvetačo, peso, redkev, grah, rukolo, baziliko in številne druge. Semena morajo biti ekološka, oziroma ne smejo biti premazana z zaščitnimi premazi.

Za vzgojo potrebujemo malo prostora z veliko svetlobe. Na okensko polico ali v bližino oken, ne pa tudi v bližino grelnih teles, postavimo plitve sadilne posodice s substratom ali podlago, ki dobro zadržuje vlago. Slednjo pred setvijo napojimo z vodo. Voda v primeru gojenja mikro zelenjave zadostuje, kajti tako mlade rastlinice črpajo hranila iz semena.

Komplete za gojenje domače mikro zelenjave, torej sadilni pladenj in blazinico iz vulkanske kamnine ali kamene volne, lahko kupite v specializiranih trgovinah. Ponavadi zraven dobite tudi nekatera semena. Stroške lahko zmanjšate z improviziranimi posodicami, denimo s plastičnimi jogurtovimi ali drugimi lončki, plastičnimi posodami za shranjevanje živil, ki jih morate preluknjati, ali cvetličnimi lončki. Če izberemo plastične posode za shranjevanje živil, lahko kot podstavek uporabimo kar njen pokrov.

Pri sajenju moramo biti pozorni na čistočo, opravila se lotimo z umitimi rokami. Sejemo na gosto naravnost na podlago oziroma substrat, lahko pa semena pred tem nekaj ur namakamo v vodi.

Če sejemo naravnost na blazinico, semena nežno vtisnemo vanjo in jih nato popršimo ali previdno zalijemo z vodo, kar v času kaljenja, ki traja od tri do sedem dni, počnemo do dvakrat na dan.

Če sejemo v zemljo, slednjo nasujemo v posodico do debeline treh centimetrov, nato natrosimo semena, ki jih zakrijemo še s pol centimetra debelo plastjo. Na koncu substrat poravnamo in ga popršimo oziroma zalijemo. Lahko ga prekrijemo s folijo za živila, s čimer poskrbimo za zadrževanje vode v substratu in optimalne pogoje za kaljenje.

Male rastlinice bodo najprej razvile klične liste, ko opazimo prve prave lističe, jih s čistimi ostrimi škarjami pristrižemo nad koreninami, splaknemo pod vodo in surove dodamo jedem. Po končani celotni žetvi moramo blazinico zamenjati z novo.