Tajska bazilika je sorta bazilike, ki se od navadne bazlike, največkrat poimenovane genovese bazilika, razlikuje po čvrstejših, prožnejših listih, ki dobro prenesejo daljši čas kuhanja in so bolj odporni  na vročino. Zelišče iz družine Lamiaceae, ki izvira iz jugovzhodne Azije, je prepoznavno po ozkih zelenih listih z nazobčanimi robovi, vijoličastih steblih ter izrazitem okusu in aromi po janežu. 

Tajska bazilika, ki poleg listov požene tudi cvetove, je nežna trajnica, ki najbolje uspeva v toplih, tropskih podnebjih na polnem soncu in brez zmrzali. Najpogosteje se uporablja v kuhinjah Tajske, Vietnama, Kambodže in Laosa.

Ta sorta bazilike cveti med junijem in avgustom. V tem času rastlina proizvaja vijolične do rožnate cvetove z rumenimi prašniki. Cvetovi sestavljajo posebno socvetje, imenovano tirsus, po katerem je tajska bazilika dobila botanično ime. Cvetovi tajske bazilike privabljajo čebele in druge koristne žuželke. Po cvetenju rastlina razvije majhne plodove v velikosti okoli 2 mm, ki vsebujejo semena.

Tajska bazilika v primerjavi z baziliko: kakšna je razlika med njima?

Tajska bazilika je le ena od več kot 40 sort sladke bazilike, od katerih ima vsaka svoj značilen vonj, okus in barvo. Obstaja kar nekaj načinov, kako ločiti tajsko baziliko od sladke bazilike. 

Barva: tajska bazilika ima vijolična stebla, ki zrastejo do 50 cm visoko, in temno zelene liste, medtem ko so stebla navadne bazilike zelena, listi pa so bolj svetlo zeleni.

Oblika listov: listi tajske bazilike so manjši, medtem ko so listi sladke bazilike večji in bolj ovalne oblike.

Okus: tajska bazilika ima značilen okus z izrazitimi notami sladkega korena. V skladu s svojim običajnim imenom ima navadna bazilika slajši okus in bolj spominja na aromo popra. 

Katere sorte bazilike so značilne za tajsko kuhinjo?

V tajski kuhinji se pojavljajo tri vrste bazilike. Poleg standardne tajske bazilike uporabljajo tudi limonino baziliko, ki v skladu s svojim imenom ponuja pridih citrusov, in tajsko sveto baziliko, ki je bolj pikantna in spominja na okus nageljnovih žbic. 

Kako gojimo tajsko baziliko?

Tajsko baziliko lahko vzgojimo iz semena ali pa začnemo z mlado sadiko, kupljeno v vrtnariji. V vsakem primeru je potrebno upoštevati določene smernice za gojenje. 

Gojenje na prostem

Naravno okolje tajske bazilike so tropski predeli jugovzhodne Azije. Pri nas na vrtu dobro uspeva poleg rožmarina. Če na svojem vrtu gojite tajsko baziliko, naj bo zemlja stalno vlažna, vendar ne mokra. Idealna je gredica z rahlo kislo zemljo.

Gojenje v zaprtem prostoru

Uspeva lahko tudi kot sobna rastlina, če jo postavite na toplo, sončno okno, idealno obrnjeno proti jugu. Svojim rastlinam v lončkih zagotovite dobro odcedno zemljo in dovolj izpostavljenosti soncu. V prvem letu jih pogosto zalivajte, da se ukoreninijo.

Kako skrbimo za tajsko baziliko?

Ko je vaša rastlina že dobro uveljavljena, upoštevajte naslednje nasvete za nego.

1. Rastlino zalivajte pogosto, a s količino vode ne pretiravajte. Tajska bazilika zahteva dosledno zalivanje, vendar v primeru, da je vode preveč, obstaja nevarnost, da bodo listi porumeneli in začeli odpadati. Prekomernemu zalivanju rastline se lahko izognete tako, da jo z manjšo količino vode zalivate večkrat. 

2. V rastni sezoni, torej spomladi in poleti, rastlino občasno pognojite. Uporabite gnojilo na osnovi morskih alg ali rib dva do trikrat v tem času. 

3. Cvetove sproti obrezujte. Vijolični cvetovi rastline tajske bazilike so videti očarljivo, vendar rastlini jemljejo energijo in hranila, zato jih odstranite in ji omogočite, da bo vodo in hranila usmerila k rasti listov. 

4. Upoštevajte pravila nabiranja listov. Da bo vaša rastlina stalno proizvajala nove liste, ne puščajte preveč izpostavljenega stebla. S čistimi, ostrimi škarjami odrežite šop listov neposredno nad točko rasti, da spodbudite rast novih delov.