Drevo in plod tamarind si delita ime, slišali pa boste še enega – indijski datelj. Rastlina pravzaprav izhaja iz Afrike, toda že zelo dolgo nazaj, pred več kot tisoč leti, so jo prinesli v Indijo, kjer se je povsem uveljavila. Botanično ime Tamarindus indica je tako povzemanje arabskega poimenovanja at-tamr al-hindi, kar dobesedno pomeni indijski datelj.

Indija je danes tudi največja pridelovalka tega sadeža, ki se znajde predvsem v omakah, marinadah, marmeladah, sladicah, sladkarijah in napitkih. Drevo so kasneje prenesli še v Južno Ameriko in tamarind je posledično tudi stalnica predvsem kuhinj Mehike in Karibov pa tudi že omenjenega Bližnjega vzhoda, ki je podaril ime, ki se je prijelo.

Kakšno drevo je tamarind?

Zaradi svojega zimzelenega zelo gostega listja je v krajih, kjer raste, tamarind drevo, ki se ceni tudi zaradi svoje sence.

Če morda živite v tropskem predelu, se lahko odločite, da je to vrsta, ki jo boste posadili. Zraste lahko iz semena, ki ga posadite v lonec. Tega postavite na svetlo mesto s posredno sončno svetlobo. Tamarind je rastlina, ki precej počasi raste, zato plodov ne pričakujte vsaj še šest do osem let. 

Nekoliko hitreje bo šlo, če v drevesnici kupite mlado drevo in ga takoj posadite na svojem vrtu.

To drevo potrebuje sončno lego

Kaj to pomeni? Vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe poleti. Če tej zahtevi ni povsem zadoščeno, bo drevo najverjetneje še vedno uspevalo, a vsekakor slabše. Prilagojeno je na sušo, potrebuje vroče, suho vreme in ne prenese zmrzali. Morda lahko pretrpi bolj milo zimo.

Dokler drevo ne razvije polnega koreninskega sistema in s tem svoje trdoživosti ob suši, potrebuje več vode. Vlago potrebuje tudi v vročem vremenu, ko je vetrovno ali primanjkuje vlage v zraku. Sicer ga boste verjetno zalivali približno enkrat ali dvakrat mesečno. Vedno pazite, da nikoli nima povsem suhe zemlje. Ne pretiravajte pa niti z namakanjem.

Kako je s plodovi?

Tamarind razvije plodove v obliki strokov. V krošnji zrastejo 10 do 15 centimetrov dolgi rjavi stroki. Ko je plod enkrat zrel, sicer trdo lupino zlahka odpremo s prsti. Zrel strok bo najverjetneje padel z drevesa. Tudi obira se drevo kar tako, da se ga strese. 

Ko je meso užitno, postane rdečkasto ali rumenkasto rjavo, v njem pa so še semena (od štiri do 12 na plod). Uživati ga je mogoče surovega ali ga uporabiti pri kuhanju. Ima poseben okus, ki je hkrati sladek in kisel, saj vsebuje tako sladkor kot citronsko kislino (zato je pogost v receptih, kjer bi bila lahko tudi limona). 

Tamarind je zdrav, bogat je z antioksidanti, vitamini B in minerali, kot sta magnezij in kalcij. V državah, kjer tradicionalno raste, ga ob težavah s prebavo ali ob vročini pogosto uživajo v obliki napitka. Poleg pulpe so uporabna tudi semena in listi, iz lesa je možno izdelati pohištvo. Pri nas se najlažje dobi v obliki paste.